13 nesrečnih nekrologov 2016 na Fokuspokusu

Letos je zapustilo ta svet veliko ustvarjalnih, cenjenih, znanih, pomembnih ljudi. Nekaterim od njih smo se z nekrologom poklonili tudi na Fokuspokusu.

To so bili Lemmy Kilmister (ki je sicer umrl tik pred koncem lanskega leta), David Bowie, Aleš Debeljak (z dvema nekrologoma), Nancy Reagan, Taja Brejc, Janez Zadnikar, Tomaž Pandur (tudi z dvema), Prince, Bata Živojinović, Abbas Kiarostami in Fidel Castro.

Novinarski standard je, da za vsakega omenjenega človeka — ne le pokojnika — poveš, kaj je (bil). A šele pri umrlih vidiš, kako težko je pri mnogih to povzeti v besedo ali dve ali tri.

No, zato so nekrologi.

[7.1.] Miha Šalehar: Če poslušaš Lemmyja v sebi, ne moreš postati pička.

Vedno je bil tam, ko sem ga rabil. Simbol nekoga, ki ne jebe. Model, zvest svoji lastni nebulozi. Ian “Lemmy” Kilmister.

[11.1.] Marko Crnkovič: David Bowie (1947–2016): Življenje na Marsu. Brez vprašaja.

Imam kar nekaj glasbenih — prav glasbenih — idolov, toda nihče me ni tako fasciniral tudi kot osebnost kot prav Bowie.

[29.1.] Marko Crnkovič: Adijo, Aleš. Nabralo se je in zadošča.

Bili smo mladi, ampak nori. Vsaj zgledali smo. Ampak če sem odkrit, Aleš Debeljak je bil vedno bolj pameten. Do včeraj.

[10.2.] Stojan Pelko: Kaj sem se naučil na pogrebu Aleša Debeljaka.

Treba je držati kritično naperjenost do sedanjosti. Za vsako ceno. Tudi osebnih zagat, hudobnih pogledov, zlih jezikov.

[7.3.] Marko Crnkovič: Zbogom Nancy, pozdravljena dezamerikanizacija!

Včeraj preminula nekdanja prva dama ZDA (in Kalifornije) Nancy Reagan (1921–2016) je bila pramama ZDA, kakršnih ni več.

[12.3.] Marijan Zlobec: Taja Brejc (1947–2016) je odšla, Equrna ostaja.

Po dolgi in hudi bolezni je umrla umetnostna zgodovinarka Taja Brejc, legendarna galeristka, ustanoviteljica Equrne.

[2.4.] Marijan Zlobec: In memoriam Janez Zadnikar (1931–2016).

Stara garda novinarjev se poslavlja. Takih več ni. V kulturi in na kulturi še posebej ne — in seveda še najmanj na Delu.

[13.4.] Marko Crnkovič: Sedmina za Tomaža Pandurja.

Strah me je. Ljudje izginjajo čez noč. Debeljak. Pandur. Prekleto leto. Bedna tolažba, da se jih bomo vedno spominjali.

[15.4.] Suzana Žilič Fišer: Da bi nam ostali Tomaževi upi in odsev njegovih sanj.

Govoriti o Pandurju pomeni govoriti o sanjah in upanju. On si je upal. In dajal upanje. Pokazal je, da smo lahko veliki.

[27.4.] Stojan Pelko: Veliki mali Prince: Nothing compares to Him.

Rojeni sredi 60. let se nismo odločali med Beatli in Rolling Stonesi. Naša izbira je bila… — Michael Jackson ali Prince.

[25.5.] Stojan Pelko: Tri smrti Bate Živojinovića. Potem je zmanjkalo metkov.

Legenda jugoslovanskega filma je bil paradoksalno na obeh koncih: v intimi in spektaklu ter v črnem valu in cinemaskopu.

[6.7.] Stojan Pelko: Umrl Abbas Kiarostami, v Parizu, star 76 let.

Ime iranskega režiserja bo vedno ostalo na vrhu mojega seznama avtorjev, od katerih smo se učili življenja, ne le filma.

[27.11.] Iztok Aberšek: Po Fidelu Fidel: Hasta la victoria siempre!

Večina Kubancev se bo Castra spominjala z nostalgijo. Saj je nekoč rekel: “Kar obsojajte me. Zgodovina mi bo oprostila.”