Noordung Angel Edition: Pravila za “neperspektivne” startupe brez pravil

19.12.2016 / 06:08 6 komentarjev
Ker država mojega projekta ni podprla, sem pač vzel kredit in začel razvijati drugi prototip našega električnega kolesa.
NAROČI SE PRIJAVI SE

“Razvoj produkta [električnega kolesa] pa dajte zdaj malce na stran in se lotite raje intervjujev z uporabniki.”

Tega stavka verjetno ne bom pozabil nikoli v življenju. To so mi povedali na brezplačni svetovalni urici, ki mi jo kot startupu podarja država po zaslugi enega od izvajalcev državnih spodbud za razvoj novih podjetij.

“Poznate knjigo Delaj Vitko?” je bilo naslednje vprašanje, ki sem ga zaslišal.

Verjetno bi moral reči, da poznam. Prebral sem jo tisto leto, ko je izšla. Poleg relativno zdravorazumskih nasvetov, nekaj dobre, stare kmečke pameti in preproste metodologije mind mappinga me mi pretirano navdušila. Pač še ena knjiga, ki govori o tem, kako je treba delati startupe. Vsega tega praviloma ni mogoče prebrati v knjigi, ampak je treba doživeti na lastni koži.

Pravilo je, da ni pravil. Če bi bila, bi tako delali vsi. Tako pa samo redki.

Priznam, naredil sem nekaj intervjujev. Poslušanje glasbe med kolesarjenjem se ni izkazalo ravno kot največji “problem”, ki ga imajo dandanes kolesarji. Izvedel sem še, da mora biti kolo zastonj, ker ti ga čez dva tedna itak ukradejo. Izvedel sem tudi, da kolo nujno potrebuje blatnike. Brez blatnikov ni nič. — [Fotografija: Noordung.]

Ustreliti sebe ali intervjuvanca

Vseeno sem se z mantro “vitkega dela” v prihodnjih tednih srečal še velikokrat. Recimo na vseh predavanjih, ki naj bi nas pripravila za uspešno sodelovanje na razpisu Slovenskega podjetniškega sklada.

Na enem od teh predavanj sem izvedel, da tako imenovani UVP (“unique value proposition”) ne more biti design, lahko pa je SEO (“search engine optimization”).

C’est la vie… Pininfarina & Dieter Rams, you chose a wrong job.

And Google, well, fuck you!

Priznam, naredil sem nekaj intervjujev. Poslušanje glasbe med kolesarjenjem se ni izkazalo ravno kot največji “problem”, ki ga imajo dandanes kolesarji. Izvedel sem še, da mora biti kolo zastonj, ker ti ga čez dva tedna itak ukradejo. Izvedel sem tudi, da kolo nujno potrebuje blatnike. Brez blatnikov ni nič. Živimo namreč v blatnih časih in potrebujemo nekaj, kar nas pred njim zavaruje. Shit, blatnike je en že naredil in razturil na Kickstarterju.

Priznam tudi, da nisem naredil 40 intervjujev, kar je po Delaj vitko en tak higienski minimum, da lahko probleme razvrščaš z vsaj minimalno statistično verjetnostjo. Po petem intervjuju sem dobil željo, da bi se ustrelil. Ali da bi ustrelil intervjujanca.

Moja prezentacija se mi je zdela totalno frajerska. Pred komisijo sem pripeljal naš prvi prototip električnega kolesa, vzel iz žepa telefon, vključil glasbo iz Boomboxa in v točno naštudiranem 4:59 dolgem komadu v ritmu glasbe odvrtel v nulo zdizajnirano 50-stransko prezentacijo celotnega poslovnega načrta. — [Fotografija: Noordung.]

Rekreacija? Zvočna polucija?

Sem pa pospešeno razvijal prvi prototip električnega kolesa, da bi ga lahko pokazal na svoji predstavitvi v predselekcijskem postopku razpisa za sredstva Slovenskega podjetniškega sklada.

Kakšni dve uri pred mojo predstavitvijo 20-članski komisiji nam ga je dejansko tudi uspelo narediti. Vodja razvoja mi je dal v roke Boombox in mi zabičal, naj ga za nič na svetu ne ugasnem, ker bo nehal delati. Zaradi neke elektronske napake je zvočnik kar naprej potihoma praskljal, jaz pa sem med vožnjo do Tehnološkega parka vsakih 5 minut za 5 sekund vključeval glasbo, da ne bi šla baterija v mirovanje — kar mi je vodja razvoja omenil kot sicer “ne ravno verjetno” možnost.

Moja prezentacija se mi je zdela totalno frajerska. Pred komisijo sem pripeljal naš prvi prototip električnega kolesa, vzel iz žepa telefon, vključil glasbo iz Boomboxa in v točno naštudiranem 4:59 dolgem komadu v ritmu glasbe odvrtel v nulo zdizajnirano 50-stransko prezentacijo celotnega poslovnega načrta. Po pravilih jo je bilo treba odpredavati v petih minutah.

Samozavestno sem zaključil in se dal na razpolago za vprašanja.

“Ja, kdo bo pa to kupoval?”

“Kaj pa zvočna polucija? Ste na to pomislili?”

“Zakaj bi nekdo hotel električno kolo, če pa je kolo namenjeno rekreaciji?”

“Kdo pa sploh posluša glasbo med kolesarjenjem?!”

“A intervjuje z uporabniki ste naredili? Kaj pa so vam rekli?”

Ni bilo dobro.

Po mojih kratkih odgovorih me je vseh 20 članov ocenilo. Ocene so bile nizke. Očitno so bile premosorazmerne s starostjo članov komisije: nekaj mladih članov me je ocenilo visoko, starejši — ki so bili v večini — pa zelo nizko.

Ne ravno piknik za moj ego

Med 60 podjetji, ki so se prijavila na razpis Slovenskega podjetniškega sklada, mi ni uspelo priti med prvih 40, ki so sredstva prejela. Bil sem med najslabše ocenjenimi.

Moja konkurenca so bila večinoma podjetja, ki so jih ustanavljali mozoljasti mulci, verjetno še s podaljšanim statusom študenta, brez kakršnihkoli podjetniških izkušenj in z zelo malo življenjskih. Jaz sem bil s 40 leti, s štirimi že ustanovljenimi podjetji in “ogromno” podjetniškimi izkušnjami (in predvsem brazgotinami) tako rekoč “veteran interneta” — kot se je zadnjič izrazila neka študentka.

Za moj ego to ni bil ravno piknik, ampak zaradi slabe volje nisem zgubil več kot enega dneva.

Ko sem ugotovil, da država mojega projekta očitno ne bo podprla, sem šel na banko, vzel kredit in začel razvijati drugi prototip našega električnega kolesa. Intervjujev z uporabniki po metodologiji Delaj vitko nisem več delal. Namesto tega sem se raje pogovarjal z oblikovalci, inženirji, strokovnjaki, obrtniki, pravniki, oglaševalci, režiserji, tekstopisci…

Intervjujev z uporabniki po metodologiji Delaj vitko nisem več delal. Namesto tega sem se raje pogovarjal z oblikovalci, inženirji, strokovnjaki, obrtniki, pravniki, oglaševalci, režiserji, tekstopisci…​ — [Fotografija: Noordung.]

Zagon za naprej

Pol leta kasneje smo skupaj z resnično vitko ekipo in z nesebično pomočjo številnih prijateljev izdelali naš drugi prototip in izdali ekskluzivno predprodukcijsko miniserijo samo 15 ročno izdelanih koles, poimenovano Noordung Angel Edition.

Eno kolo stane 8.000€ plus davek in je hkrati neke vrste vstopnica za možnost investiranja v naše podjetje pod posebnimi pogoji, ki jih dajemo našim angelom.

Doživeli smo ogromen medijski odziv svetovnih medijev s področja designa, arhitekture in življenskega stila. Bilo je več kot 40 objav v globalnih medijih kot DeezenDesign TaxiUncrateElle Decor itd. Prodali smo tudi že prva kolesa. S prodajo celotne serije bomo zaključili v kratkem.

Smo še neskončno daleč od zgodbe o uspehu. Pot do cilja bo vse prej kot preprosta. Ampak smo na pravi poti. Ne delamo intervjujev z uporabniki, ampak sledimo lastni viziji in vrednotam.

Morda za koga iz Slovenskega podjetniškega sklada design res ne more biti UVP, ampak primerjave s Pininfarino in naslovi v globalnih medijih, ki pišejo o najlepšem kolesu na svetu, nam dajejo zagon za naprej.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE