Z Balantičem še danes plapolamo v ognju groze

7.12.2016 / 06:08 2 komentarja
Pibernik ne zastavlja novih vprašanj o Balantiču, usodi njegove poezije po vojni, ker bi moral na njih odgovoriti prvi.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Predstavitev nove knjige Pozni november za pesnika s podnaslovom Biografska pripoved: France Balantič vzbuja veliko zanimanje tako zaradi pesnika kot zaradi avtorja Franceta Pibernika, dolgoletnega Balantičevega biografa in poznavalca. Z avtorjem se je v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe pogovarjala urednica knjige Cvetka Rezar.

France Balantič vzbuja večje zanimanje bralcev kot katerikoli slovenski pesnik, morda še večje kot France Prešeren ali Srečko Kosovel, o katerih že vse vemo.

Biografska pripoved o pesniku Balantiču zajema njegovo kratko, komaj 22-letno življenjsko pot, ki se je kot samouresničujoča se prerokba iztekla “v ognju groze” v domobranski postojanki.

Vendar ne gre za znanstveno študijo, ki jo je Pibernik v okviru Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev že napisal, temveč za nekoliko bolj romaneskno.

Vojni dogodki in povojni odmevi

Zakaj je Balantič tako vznemirljiv pesnik, je bolj ali manj jasno. Romaneskna zgodba o pesniku Francetu Balantiču se v temeljih opira na dejanske razsežnosti njegovega življenja. Osebe, ki soustvarjajo biografsko pripoved, so realne in jih je avtor poskušal prikazati v dejanskih medsebojnih odnosih. Seveda pa je marsikaj izpeljano popolnoma literarno.

Pibernik se v prvem delu močno opira na Balantičeve pesmi, ki najneposredneje ilustrirajo njegova razpoloženja in spoznanja, v drugem delu pa na ohranjeno korespondenco in spominska pričevanja sodobnikov.

Glede na to, da je občuten del pesnikove usode in usode njegove poezije — tudi po smrti — povezan z odmevi v povojnem obdobju, je v sklepnem delu pripovedi vključeno tudi to.

Balantič je bil hitro znan. Že med vojno sta izšli zbirki V ognju groze plapolam (1944) in bibliofilska izdaja Sonetnega venca (1944) z ilustracijami Marijana Tršarja. Zbirko Muževna sem steblika je napisal že prej, a je založba preprečila izid leta 1943.

Svetloba temnega zaliva

Po vojni je bil prepovedan in ga ni bilo mogoče brati niti v knjižnicah. Njegove zbirke so ponatiskovali slovenske izseljenske založbe. Zbirka Muževna steblika je bila leta 1966 vendarle že natisnjena, potem pa umaknjena in delno odpeljana na uničenje, pa čez deset let ponovno natisnjena in distribuirana, tokrat s spremno besedo Frančka Bohanca (ob prvotni, ki jo je napisal Mitja Mejak, in še enkrat leta 1984 z novimi, prej izpuščenimi pesmimi.

Po osamosvojitvi je Balantič postal to, kar je sicer bil že prej, slovenski literarni klasik. Ozadij natisa in uničenja knjige leta 1966 niti Pibernik ni ugotovil. Lani so v njegovem rojstnem Kamniku po Balantiču poimenovali knjižnico.

Ne smemo pozabiti, da je Pibernik tudi sam pesnik in poznavalec slovenske poezije, avtor dveh knjig pogovorov s slovenskimi književniki, zlasti pesniki. Dokopal se je do mnogih dokumentov in preposlušal številna pričevanja o njem med vojno, še posebej o pesnikovi smrti v plamenih hiše v Grahovem, ki so jo napadli partizani in z 32-člansko domobransko posadko vred uničili.

O vsem tem je Pibernik napisal knjigo Temni zaliv Franceta Balantiča že leta 1987, leta 1994 pa je bil na SAZU simpozij na temo nesrečnega pesnika.

Blagor Piberniku, če ve

Pibernik se v noviteti Mohorjeve družbe izkaže kot biografski literat in romansiran pričevalec — čeprav vemo, da so vse romansirane biografije problematične, še posebej neavtorizirane. Vedno nekaj ni točno, vedno nekaj ni prav. Včasih dejanski opis, včasih ni jasno, kdo je nekje bil in kaj je počel, kaj šele govoril ali celo mislil…

Pibernik se izogiba konkretnemu citiranju Balantičevih pogovorov. Najraje uporablja 3. osebo, ki je bolj nevtralna, čeprav ravno tako “tvega vse” — še posebej, ker trasira raziskovanje drugih in jih vodi po poti, ki si jo je zastavil sam.

Koliko je bil Pibernik v tem drzen ali predrzen, seveda ne vem. Če ve on sam, blagor njemu.

Lažji je zadnji del knjige, ki sega v novejši čas in je bolj dokazljiv, čeprav je še marsikatero ozadje ostalo skrito. Pibernik ne zastavlja novih vprašanj o Balantiču, ker bi moral na njih odgovoriti prvi.


France Pibernik: Pozni november za pesnika. Biografska pripoved: France Balantič. Mohorjeva družba Celje, 2016. ISBN: 978-961-278-274-0, 228 strani, 22,50€. Knjigo lahko naročite na tej povezavi.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v ponedeljek, 5. decembra, pod naslovom Biografska pripoved o pesniku Balantiču. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE