Ljubljanski underground: Kaj je narobe s podhodi in pasažami?

V njem ni bilo žive duše. Odprti sta bili samo dve trgovini: kitajska mešana roba na vzhodnem koncu za Unionom in Alpina nekje na sredini. V njej ni bilo žive duše. Niti prodajalke ni bilo videti, samo luči so gorele.

Vse druge trgovine so zaprte. Večinoma zaprte zaprte. Zaplankane. Ali pa vsaj tako zgledajo.

V eni od njih je bilo nekaj pisalnih miz in fasciklov. Nekje na marmornatih tleh je ždela božičkova kočija z jelenčki. Z lučkami. Prižgana. Na drugem koncu, kjer je bil včasih golf shop, je zdaj še ena kitajska trgovina. Tudi zaprta, vsaj v soboto. Midasova klet je tudi zaprta zaprta. Kje je salon z erotično masažo, ki jo oglašujejo pri tekočih stopnicah pri Argentincu, ne vem. Ga nisem niti iskal.

Spomnim se, da je bila pred časom tu spodaj Picassova razstava. V narekovajih. Pozneje sem slišal, da je šlo za razstavo narekovajev. No, plakatov za Picassove razstave.

Postaja, Evropa, Nebotičnik, Maximarket, Medex…

Ljubljana ima probleme z undergroundom. Vsaj s podhodi, če že ne s pasažami.

V ponedeljek sem šel še enkrat preverit Ajdovščino. V podhodu so bile odprte dve, tri trgovine več. Okrepčevalnica Ajda je stregla kavo trem modelom. Še enkrat toliko jih je bilo (z mano vred) v celi pasaži od Kitajca pri Unionu do tekočih stopnic na drugi strani pri bivši GZS oz. sodišču, za katerega nikoli ne vem, katero je, ker ne ločim okrajnih in okrožnih.

Pred časom sem šel okrog enih ponoči skozi podhod pod železniško postajo in je bilo kar malo spooky. Potnikov seveda ni bilo, v nekaterih lokalih pa so bili bučni, po mojem privatni žuri. Mize so se šibile od flaš pira, gostje pa od vodnih pip.

Pasaža pri Evropi je tudi grozna. Očitno je niti Mestna knjižnica ne more rešit. Ampak glavno, da je na vogalu Dvornega trga in Gosposke zdaj brezvezna banka. Kot vemo, je šla knjižnica ven zaradi predrage najemnine, ki pa za banko ni problem. V takih primerih bi morala intervenirati občina. Svoboda podjetništva? Pha, kaj pa javne površine in lokacije? Kaj se to pravi, oddajat nepremičnine kjerkoli za karkoli!

Pasaža Nebotičnik ni nič boljša. Pasaža Maximarket tudi ne, ampak tej se je pač najtežje izognit: če ne bi bilo Maxija in Cankarja, ne bi v njo vstopila živa duša.

Najhujši pa je podhod Medex, torej pasaža med Pogačnikovim in Kongresnim trgom. Medex je mati vseh bednih ljubljanskih podhodov. To je bilo že zdavnaj, preden je bilo v njem zatoščišče za brezdomce.

Podhod za pešce pod peš cono?

To je nek hecen ljubljanski fenomen, da pasaže in podhodi služijo samo kot mračne in mračnjaške, depresivne bližnjice ali služnostne poti. Da je Ljubljana premajhna za podzemno, je demografsko in ekonomsko logično. Da ne uspeva nič, niti nobena trgovina, noben lokal pod zemljo ali pod streho, pa je totalno nerazumljivo.

Da je zdaj Slovenska cesta kao peš cona — v kateri so se po zaslugi Hotela Slon sicer spet zaredili osebni avtomobili —, je verjetno pregnalo še zadnje pešce iz podhoda Ajdovščina. Ker kje je že kdo videl podhod za pešce pod peš cono? Lahko ga kar zasujejo.

Po ploščadi pred Metalko je vedno težje hoditi, odkar so tja postavili nekakšen planetarij, ki je zanimiv in avtentičen približno toliko kot tiste Picassove razstave spodaj. Pa še trafika je čudno postavljena.

To območje je urbanistična zmeda v malem. Tako kot si ljudje gradijo hiše, kjer jim paše, tudi občina izdaja dovoljenja za postavljanje premične nekulturne dediščine v strogem centru Ljubljane, kjer ji paše. No, kjer je pač prostor.

Sicer pa: če lahko na Kongresca postavijo orjaški tobogan, res ne vem, zakaj ne bi še na Plato postavili planetarija.

Chinatown

V Mariboru znajo bolje jamrati. Vsake toliko slišim zaskrbljena poročila, da je na tamkajšnji Kärntnerstrasse (Gosposki) še kak nov Kitajc več. Po mojem jih je zdaj že več kot pet.

V Ljubljani se zaradi tega ne sekiramo preveč. Kitajske trgovine so varno skrite, da ne kazijo podobe mesta, kakršno občudujejo turisti (in mestna uprava). Ali pa so v Mariboru večji snobi in se jim zdi, da kitajski tingl-tangl ne spada v center.

No, za vsakega se nekaj najde. Jaz pri Kitajcih kupujem dežnike. Če jih redno pozabljaš, je vse drugo predrago.

Čudno, da v Ljubljani še ni Chinatowna. Hmm, mogoče bi jih lahko — mislim, Kitajce — plansko usmerili na Prule ali na Vodmat. Ker pa je možno domnevat, da bi lokalno prebivalstvo priseljevanje Kitajcev dojelo kot degradacijo svojega okoliša, bi bilo bolje, če bi s kitajskimi trgovinami in restavracijami napolnili ljubljanske pasaže in podhode. Gotovo bi bili bolj živi in živahni kot zdaj.