Kellogg’s proti Breitbartu: Pritisk oglaševalcev na medije je včasih super
Ste tudi vi privrženec ideje, da je pritisk oglaševalcev na medije absolutno in vedno nedopusten? Razmislite še enkrat.
Vodstvo multinacionalke Kellogg’s se je ta torek odločilo, da podjetje ne bo več oglaševalo na portalu Breitbart. Razlog so po njihovem sporne vsebine, ki da “niso v skladu z [njihovimi] vrednotami”.
S tem so imeli v mislih hujskaške in nestrpne, desničarske, “alt-right” vsebine pod naslovi kot recimo Kontracepcija naredi ženske neprivlačne in nore, Podatki: Mladi muslimani na Zahodu so tempirana bomba ali Bi raje videli, da vaš otrok zboli za feminizmom ali za rakom?. [Naslovi povzeti po Guardianu; op. M.C.].
Trumpovo trobilo pa je dan pozneje pozvalo k bojkotu Kelloggsovih kosmičev, keksov, čipsov, krekerjev, prigrizkov in zamrznjene hrane itd. in lansiralo podpisovanje peticije “#DumpKelloggs”. Firmo je obtožilo, da “kaže prezir do Breibartovih 45 milijonov mesečnih bralcev in do prevladujočih ameriških vrednot, ki se jih držijo”.
Ne boste verjeli!
Breitbartov poziv k bojkotu Kelloggsa se glasi takole:
“Breitbart News je največja platforma pro-družinskih vsebin kjerkoli na internetu. Zagovarjamo tradicionalne ameriške vrednote, med katerimi je verjetno najpomembnejša svoboda govora. Da je Kellogg’s, ikonična ameriška blagovna znamka, uvrstil Breitbart News na črno listo, je sramotna in strahopetna poteza, s katero strežejo levičarskemu totalitarizmu. S tem so užalili našo neverjetno pluralno ekipo in pljunili v obraz našim 45.000.000 angažiranim, dojemljivim, zvestim bralcem, med katerimi so mnogi tudi njihovi potrošniki. Bojkot ameriških mainstream idej je diskriminatorno dejanje, polno predsodkov. Če ponudite Kelloggsove izdelke svoji družini, postrežete nestrpnost že za zajtrk.”
V stilu senzacionalističnih tabloidov in/ali desničarjev — kar postaja vedno bolj eno in isto —, bi lahko ta tekst napovedali takole: “Ne boste verjeli, kako butasto je pljuniti v obraz 45 milijonom ljudem!”
Po Breitbartovih lastnih izjavah se mu izpad oglasnih prihodkov procentualno ne bo bistveno poznal. Lahko pa tudi z gotovostjo domnevamo, da Breitbartov poziv k bojkotu Kellogsovih izdelkov podjetju ne bo škodil.
Kdo/Kaj je Breitbart?
Breitbart News Network (Breitbart News, Breitbart, Breitbart.com) je leta 2007 ustanovil konservativni komentator in podjetnik Andrew Breitbart kot del svojega “poslanstva, uničiti medijsko staro gardo” in kot “Huffington Post desnice”. Po njegovi smrti leta 2012 (pri 43 letih zaradi srčnega zastoja) je postal predsednik nadzornega sveta Stephen K. Bannon, Trumpov direktor predvolilnega štaba in njegov izbranec za glavnega stratega oz. višjega svetovalca. Za kampanjo si je vzel dopust, ko bo nastopil funkcijo, pa bo izstopil iz nadzornega sveta Breitbarta.
Breitbart ima bazo v Los Angelesu in uredništva v Texasu, Londonu in Jeruzalemu. Če kaj niso, niso antisemiti. Sicer pa so anti-skoraj-vsi/vse.
Breitbartovi nasledniki so na dobri poti, da uresničijo poslanstvo svojega ustanovitelja: po 8. novembru veljajo za medij, ki je s pomočjo socialnih omrežij najbolj zaslužen za izstrelitev Trumpa v Belo hišo.
Breitbart je nedvomno že dolgo pripravljal teren za mnenjski resentiment do političnega establišmenta, ki ga veliki, pokvarjeni, pristranski, zaslepljeni, liberalni mainstream mediji — po slovensko “dominantni” ali “tranzicijski” — niso znali detektirati in so gladko, kot da se nič ne dogaja, navijali za zmago Hillary in verjeli, da bo zmagala.
Sedanjost in prihodnost medijev
Če zanemarimo branost, bi lahko Breitbart za lažje razumevanje funkcionalno nepismenih Slovencev označili kot mešanico senzacionalistično stupidnega, protivladnega, protimurgelskega šuntanja Nove24TV.si z dodatkom psevdodržavljanske, kao pro-družinsko, državljansko intelektualizirane debilnosti Slovenskih novic ali Sveta 24. Predstavljajte si užaljenost, histerijo, maščevalnost, pravičništvo, populizem, samozadovoljstvo, pro-life, demagogijo. Nekaj takega je Breitbart.
Breitbart je skratka dizgasting medijski portal, ki streže takim novinarskim standardom, za katere si nikoli nismo upali verjeti, da bojo res veljavni in merodajni. Breitbart je prihodnost medijev. Ameriških, evropskih, slovenskih. Po vrsti.
New York Times, New Yorker, WaPo, Guardian, Le Monde, FAZ, Die Zeit, Delo… — vse to papirnato in tudi na internetu (kaj šele na socialnih omrežjih) z domnevno kvaliteto omejeno sranje se bo počasi pogreznilo v irelevantnost. Preden se bojo tako imenovani kvalitetni mediji reinventirali in redefinirali, bo že prepozno. Breitbart in Nova24TV.si že postavljajo standarde, ki bojo obveljali.
Pritisk oglaševalcev? So what?
Kellogg’s se očitno čuti dovolj močnega, da skensla bran in popularen medij kot oglaševalsko platformo. Tudi Breitbart se očitno čuti dovolj močnega, da si drzne privoščiti povračilne ukrepe, kakršen je ta bojkot.
Kakšen bo rezultat, je težko reči. Po Breitbartovih lastnih izjavah se mu izpad oglasnih prihodkov procentualno ne bo bistveno poznal. Lahko pa tudi z gotovostjo domnevamo, da Breitbartov poziv k bojkotu Kellogsovih izdelkov podjetju ne bo škodil. Do sinoči je peticijo proti podjetju podpisalo nekaj čez 300.000 ljudi — in četudi jo na koncu podpiše še desetkrat več, se to Kelloggsu ne bo bistveno poznalo. People don’t put their money where their mouth is.
Sam mislim, da je tako imenovani pritisk oglaševalcev na medije — namreč ta nedopustnost pritiska kot atentat na avtonomijo medijev in svobodo govora — ena od danes brezpredmetnih fantazem slovenske medijske inteligence.
Meni bi se zdelo edino in popolnoma logično, da oglaševalci dvakrat, trikrat, večkrat razmislijo, ali se izplača oglaševati v medijih, ki objavljajo neumnosti in druge senzacionalistične, morda celo politične, kaj šele antidržavljanske škodljivosti.
Slovenija je v marsičem daleč pred Ameriko
Pomen urednikov in urednikovanja v slovenskih medijih drastično upada. Kadar uredniki mislijo, redko mislijo kaj pametnega. Nič slabega ne bi videl v tem, da bi namesto njih mislili oglaševalci. Oglaševalci so pač eden od vogalov, ki podpirajo medijsko hišo, zato ne vidim nobenega razloga, da bi jih prezirali, če se nam to zaradi finančne statike ne izplača.
Tudi glede medijske kompetentnosti oglaševalcev si ne delam utvar. Ampak v prihodnosti jim bo moralo postati jasno, da nima smisla posredno ali neposredno podpirati medijskih hiš in vsebin, ki so jim tuje ali celo sovražne.
Oglaševalci bi lahko za začetek pogruntali, da doseg še zdaleč in vse in da se jim šlepanje na podvojene, prepisane, za lase privlečene, kao kvalitetne, kvazipomembne informacije ne izplača, ker je absolutno redundantno — kaj šele šlepanje na trash.
Predvsem pa v perspektivi, kakršno nakazuje Breitbart in ki ji bojo sledili tudi drugi, tudi naši mediji — ki so v nekaterih najslabših zadevah že tudi daleč pred Ameriko.