Stavka v Filharmoniji: Zamenjati Damjanoviča in Lajovica. Prestissimo!

Zaposleni v SF so za 5. december izglasovali stavko. Z njo zahtevajo spoštovanje pravic zaposlenih in prenehanje nespoštljivega odnosa direktorja Damjana Damjanoviča in umetniškega vodje, dirigenta Uroša Lajovica.

Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, ni povezano z datumom, ko otroci na Miklavžev večer dobivajo darila, temveč z zapoznelostjo stavke. Na Ministrstvo za kulturo so že davno hodile delegacije članov orkestra in sindikata — pa se ni zgodilo nič. Predvsem so se menjavali ministri in ministrice, ukrepov pa ni bilo.

Stavko je soglasno podprl glavni odbor SVIZ. Ta direktorja Damjanoviča opozarja, da grožnje z izgubo ugleda Slovenske filharmonije pomenijo nedopusten pritisk. SVIZ poudarja, da je pravica do stavke ustavna pravica in je delodajalec ne sme ovirati. Kot dodajajo, je “žuganje s finančno ovrednoteno škodo […] pritlehen in nedopusten pritisk”. Škoda bi po Damjanovičevih trditvah bi v primeru stavke in predčasne prekinitve sodelovanja z dirigentom znašala 100.000€.

Blokada

Damjan Damjanovič je direktor Slovenske filharmonije občutno predolgo. Ugled orkestra je vidno upadel, Gallusova dvorana Cankarjevega doma je vse bolj prazna. Skoraj noben koncert že nekaj let ni razprodan. Za izboljšanje položaja niso naredili nič, razen da so študentom ponudili abonmaje po 30€. Kritik njihovih koncertov noče skoraj nihče več pisati. Lastna publiciteta je neznatna, odnos do izvirne sodobne slovenske ustvarjalnosti je tako rekoč odklonilen. To kaže na odgovornost Uroša Lajovica.

V javnosti so že začeli krožiti glasovi o njegovih zelo visokih honorarjih za dirigiranje, čeprav v sezoni 2016/17 (Modri in Oranžni abonma) sam ne bo dirigiral nobenega še živečega slovenskega skladatelja. Dirigiral bo samo pokojne avtorje in dela, ki jih je dirigiral že prej in jih pozna. Očitno se ne zavzema za nastajanje in izvajanje novih del, zlasti ko gre za mlajšo in srednjo generacijo slovenskih skladateljev, za katere sta Damjanovič in Lajovic na čelu SF nepremostljiva blokada. 

Slovenska filharmonija ima načeloma dober glasbeni kader, ki pa na koncertih ne pokaže tistega, kar bi lahko oziroma bi celo moral.

Kaj naj naredi Peršak

Zanimivo je, da zaposleni, ki so hodili na Ministrstvo že veliko prej, ko je šlo za Damjanovičev domnevni nepotizem, povezan s honorarji za številne nastope sopranistke Sabine Cvilak, njegove tedanje partnerice, javnosti o tem niso obveščali (čeprav sem sam marsikaj izvedel vsaj posredno). Dokumentov niso hoteli kazati, ker so verjeli v verodostojnost Ministrstva za kulturo, ki v celoti zagotavlja denar za delovanje javnega zavoda.

Damjan Damjanovič je redko na abonmajskih koncertih SF. Zlasti ne hodi ob petkih, kar pomeni, da ga ni v službi, saj je spremljanje vseh koncertov njegova obveznost.

Biti ob vsem tem tiho je seveda nesmisel. Žal se tudi v tem primeru kaže, da minister Anton Peršak ne ve, kaj naj naredi. Naj mu namignem, da mora takoj zamenjati najprej Damjana Damjanoviča, posledično pa še Uroša Lajovica.

Lajovic ni bil imenovan po ministrski liniji, temveč ga je kot pomočnika izbral kar Damjanovič sam — misleč, da si bo s tem zagotovil oblast in mir, Lajovicu pa dal proste roke glede programa in dirigiranja.

Na prvi pogled lahko sklepam, da je počilo pri odnosu obeh vodilnih do kolektiva. Ko bom dobil dokumente iz vrst članov Slovenske filharmonije, bom dogajanje spremljal naprej.

Stavka se bo začela v ponedeljek, 5. decembra, ob 19:00, ko se sicer začne vaja orkestra, končala pa se bo po njej, predvidoma ob 21:30.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v sredo, 30. novembra, pod naslovom S stavko v Slovenski filharmoniji zamujajo več let. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.