Gonrad Guštrin: “Greed is good!”
Z zdravniškimi stavkami imam problem že dolgo. Tokratna pa se je zaostrila do te mere, da sem se odločila javno zapisati, zakaj je ne podpiram.
Strnjeno: zdravniške stavke ne podpiram, ker gre za domačijsko zlorabo stavke za doseganje ozkih domačijskih interesov ene skupine na račun vseh ostalih prebivalcev Slovenije.
Stavka je posledica ne samo domačijskosti, ampak tudi pohlepa in neoliberalne logike, ki izsiljuje privatizacijo zdravstvenega sistema.
Da gre pri stavki za domačijsko zlorabo stavke, je jasno: Fides se obnaša kot domačija, ki jo zanimajo samo njeni ozki preživetveni cilji in ki hoče svoje preživetje izboljšati na račun drugih.
Fides kaže za domačijo značilno visoko socialnost navznoter in odsotnost socialnosti navzven. Fides ima pametne voditelje, ki razumejo, da te asocialnosti do drugih ne smejo javno kazati. Zato jo maskirajo z govoričenjem o dobrobiti bolnikov, čakalnih vrstah, neučinkovitosti obstoječega zdravstvenega sistema itd.
Nesramnost, arogantnost, nemoralnost
Da gre pri stavki za izboljšanje položaja zdravnikov na račun prebivalcev in prebivalk Slovenije, je prav tako jasno.
Prvič zato, ker bo denar za zdravnike treba nekje oz. nekomu vzeti. Drugič, ker bodo zahtevane spremembe poslabšale položaj drugih tudi zato, ker zniževanje normativov pomeni še daljše čakalne vrste. Da o tem, kaj bo pomenila privatizacija zdravstva, niti ne govorim.
Da stavko vodijo po domačijski logiki, je tudi jasno. Zdravniki skozi stavko poskušajo izboljšati lastno preživetje — kar je temeljna domačijska logika —, pri čemer uporabljajo vsa sredstva kot manipuliranje, laganje, izrekanje polresnic, necelovito interpretiranje podatkov itd.
Ne vem, ali so pogajalci Fidesa tako neumni, da ne razumejo, kaj delajo, ali pa so tako nesramno in arogantno nemoralni, da vedé lažejo, manipulirajo, enostransko interpretirajo itd.
Če drži to drugo, jim je treba povedati, da so nekateri morda nasedli. Toda nekateri vidimo, kaj delajo. Delajo to, da s stavko zavestno zvišujejo nezadovoljstvo bolnikov, računajoč, da bo na neki točki počilo. Vedo, da se država tega boji. Zato so prepričani, da jim bo popustila.
Stavko motivira pohlep
Da je motiv stavke pohlep, je jasno: gre za več denarja za zdravnike.
Tudi je jasno, da stavko vodi neoliberalna logika, katere najjasnejša manifestacija je zahteva po privatizaciji zdravstvenega sistema. Privatizacija zdravstva pa je neoliberalni ukrep, ki naredi zdravstvo nedostopno najrevnejšim, najranljivejšim in najbolj bolnim.
Nihče, ki je socialno odgovoren, take spremembe ne more zagovarjati. In to kljub napakam, ki so v javnem zdravstvu prisotne in ki jih Fides zlorablja zato, da svojo zahtevo po privatizaciji zdravstva utemeljuje, ignorirajoč probleme in zlorabe, značilne za privatno zdravstvo.
Iz povedanega sledi, da država ne bi smela popustiti zahtevam zdravnikov. Kar bi morala storiti, je to, da bi denar, ki ga bo porabila zaradi izsiljevanja zdravnikov, namenila za takojšnjo zaposlitev novih zdravnikov. S tem bi dosegla vsaj dvoje: zmanjšala bi obremenjenost zdravnikov in skrajšala bi čakalne vrste.
Vendar obstaja bojazen, da bi Fides takšni rešitvi nasprotoval, ker bi to zmanjšali nezadovoljstvo bolnikov z javnim zdravstvom, s tem pa tudi socialno, politično in izsiljevalsko moč Fidesa. Tisti, ki ga vodijo, to razumejo. Saj že leta in leta ne delajo drugega kot da to moč povečujejo in z njo manipulirajo.
Nadobremenjenost
Strinjam se, da ni prav, da so zdravniki nadobremenjeni in da za svoje delo niso dovolj plačani. A je treba zapisati: niso edini. Če navedem primer iz univerzitetnih logov: sama (in nisem edina) že leta delam več kot 200-% obremenjena, pri čemer mi nadobremenitev sploh ni bila plačana. Dobivala sem le osnovno plačo.
Razmišljanju o bornih plačah zdravnikov ob rob pa naslednji podatek: sama sem na univerzi zaposlena od leta 1981 in imam neto plačo okoli 1.500€. Ko odštejem stanovanjski kredit, mi ostane manj, kot je potrebno, da bi moja hčerka — od rojstva celebralni paralitik, brez kakršnihkoli socialnih transferjev, tudi brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja — in jaz živeli celo nad tistim pragom revščine, ki ga priznava slovenska država. Kaj šele, da bi živeli tako, kot živijo z mano primerljivi kolegi v tujini.
V lastno skledo se ne pljuva
Pa tega ne pišem zato, da bi dobila višjo plačo. Ampak zato, da bo jasno, da smo v slovenskem javnem sektorju sistemsko podplačani verjetno vsi. Ali absolutna večina. Vsaj tista večina, ki ne sprejema podkupnin ali dodatkov za stalno in še kakšno drugo pripravljenost.
Pri čemer vemo, da so zdravniki manj podplačani kot ostali. Kot tudi vemo, da zdravniki sprejemajo podkupnine in/ali denarne nagrade za svoje delo, in to tako od bolnikov in njihovih svojcev kot od farmacevtskih lobijev in družb.
Seveda ne vsi. Tistim, ki tega ne počno, se opravičujem. Kot se opravičujem za posploševanje. A ker posplošuje Fides, ki govori v imenu vseh zdravnikov, posplošujem tudi jaz.
Navsezadnje pa javno nismo slišali zdravnikov, ki bi zahtevam Fidesa nasprotovali. Kar je mogoče razložiti spet z domačijskostjo: kot pravi slovenski pregovor, ne smemo pljuvati v lastno skledo.
Za pljuvanje v tujo skledo pa po slovenski domačijski logiki ni zadržkov. Jih ni bilo. In jih, kot vidimo, ni tudi danes.