Revizija Drugega tira: 428.000.000€ gor ali dol

17.11.2016 / 06:10 Komentiraj
Cilj revizije 2TDK za “pičlih” 156.000€ je bila le potrditev vrednosti projekta. Pa saj niti ne gre za pravo revizijo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Dnevnik je v soboto objavil prve izsledke naročene revizije projekta Drugi tir Koper–Divača, ki ga je za Ministrstvo za infrastrukturo izdelala italijanska družba Geodata Engineering SpA. Vendar pa sta bili novinarki nekoliko površni pri interpretaciji izsledkov revizije — ali pa nista imeli vpogleda v celotni dokument. Celotno zaključno poročilo si lahko preberete tukaj.

Verjamem, da bodo strokovnjaki gradbene in tehnične stroke to revizijo podrobneje dali pod lupo. Jaz pa bom na hitro navedel nekaj pomislekov o reviziji.

Resnici na ljubo ne gre za pravo revizijo projekta, ki bi v skladu z razpisnim naročilom preverila “ocenjene vrednosti ter vse možne racionalizacije in optimizacije za projekt drugega tira nove železniške proge Divača–Koper“ — temveč samo za preverjanje stroškov gradnje na obstoječi trasi ob obstoječi varianti prometa, ne pa tudi za drugačni prometni režim ter spremenjen tlorisni in vertikalni potek trase.

Javno naročilo

Javno naročilo je zahtevalo naslednje:

  • Preveritev in utemeljitev primernosti in ustreznosti tehničnih rešitev in upoštevanih varnostnih standardov tako za mešani promet kot tudi za varianto izključno za tovorni promet z ugotovitvijo vseh možnih optimizacij in racionalizacij celotnega projekta in posameznih delov.
  • Preveritev in elaboriranje vseh možnih optimizacij in racionalizacij obstoječe variante samo za tovorni promet (tlorisni in vertikalni potek trase ostaneta nespremenjena).
  • Preveritev in elaboriranje vseh možnih optimizacij in racionalizacij obstoječe variante samo za tovorni promet (tlorisni in vertikalni potek trase se lahko spremenita).
  • Preveritev in utemeljitev primernosti in ustreznosti pravilnosti vrednosti projektantskih popisov del in predračunov in ocenjenih vrednosti del.
  • Izdelavo kataloga tveganj za konkretni projekt in za možne racionalizacije in optimizacije, določitev verjetnosti nastopa tveganja, izdelava ocene tveganja fizične izvedbe projekta v fazi gradnje, ter upoštevanje zaključkov ocene tveganja pri izračunu stroškov gradnje in investicijskih stroškov.

Prepisovanje

Iz revizije sledi, da so avtorji večinoma prepisovali izvorno tehnično dokumetacijo DRI in nato dodali nekaj malega svoje analize. Pri tem se niso spuščali v podrobnosti kot količine po projektantskih popisih del ter predračuni in ocenjene vrednosti posameznih del, pač pa so izhajali iz obstoječih agregatnih številk posameznih sklopov in na njihovi osnovi zelo bazično simulirali posamezne scenarije.

Za pravo revizijo projekta, ki bo (je) naročnika stala 176.900€, je izvajalec Geodata Engineering SpA dejansko naredil zelo malo. Iz lastnih svetovalnih izkušenj lahko povem, da bi se revizijo v takšnem obsegu in takšne “kvalitete”, ko je tale, dalo izvesti za eno petino zgoraj omenjene vrednosti. Za čisto pravo revizijo projekta Drugi tir bi bilo seveda potrebno bistveno več časa, za bolj podrobno delo pa bi bilo treba angažirati bistveno več strokovnjakov.

Cilj: požegnati projekt

Očitno so imeli prav tisti, ki so trdili, da je namen te revizije in konkretnega izbranega izvajalca — z daleč najnižjo ceno, približno 4-krat nižjo od drugih ponudb — samo potrditev vrednost projekta, kot so jo ocenili na DRI (DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o.). Geodata Engineering se je namreč prav potrudil, da “pride blizu” originalnim vrednostim v projektni dokumentaciji. To mu je uspelo takole:

  • Vzeli so naše predloge iz letošnje študije (Damijan, Groznik & Zgonc, 2016) in upoštevali, da je proga namenjena samo tovornemu prometu, s čimer odpade gradnja treh vzporednih servisnih tunelov (T1, T2 in T8) in gradnja izogibališča v tunelu, zmanjšajo pa se tudi stroški za deponiranje izkopanega materiala.
  • Na tej osnovi je Italijanom (tako kot nam) uspelo znižati investicijsko vrednost vseh izvedbenih del projekta (brez opreme) za 234 milijonov evrov (s 790 na 556, brez DDV) oz. za 29,6%. Gradbena vrednost samih predorov bi se znižala s 585 milijonov na 391 (brez DDV).
  • Ugotovili so, da so cene gradnje predorov v obstoječem projektu za 20–25% nižje od vrednosti gradnje predorov v Srednji Evropi, ker je v tem projektu uporabljena klasična metoda gradnje. Ta prihranek izvajalcu očitno “ni bil všeč”, zato je predlagal, da bi tudi pri nas uporabili sodobnejšo metodo gradnje predorov s TBM (tunnel boring machine, tako imenovani “vrtalni molj“), ki sicer skrajša čas gradnje za okrog dve leti, vendar je dražji za približno četrtino. Gradbeni strokovnjaki pri nas pravijo, da za kraški teren TBM metoda ni najbolj primerna (vendar to presojo prepuščam njim).
  • Z uporabo TBM metode nato izvajalec pravkar znižano vrednost gradnje (na 391 milijonov evrov) spet poviša za četrtino (nazaj na 489), nato pa z nekaj nejasne besedne telovadbe v zadnjih dveh odstavkih na strani 89 (najbrž je kriv slab prevod iz italijanščine v slovenščino) to zadnjo vrednost še poviša na 529 milijonov evrov in zatrjuje, da mu je tako uspelo zmanjšati skupne stroške gradnje predorov za 10% (s 585 milijonov na 529).

1:4

Naj še enkrat ponovim, če ste se morda izgubili: izvajalec revizije na podlagi naših predlogov (proga samo za tovorni promet, zato enocevni predori brez servisnih predorov) zniža vrednost gradnje za 194 milijonov evrov (s 585 na 391), nato pa jo z dražjo metodo gradnje (TBM) dvigne nazaj na 529 in se hvali, da je privarčeval 56 milijonov evrov. Zakaj? Celih 194 milijonov evrov bi lahko privarčeval samo pri predorih, pri skupnih delih pa še 234!

Pri gradnji mostov izvajalec revizije sicer ugotovi velika odstopanja pri cenah na enoto za enake storitve (v razmerju 1:4!), vendar ne naredi nobenih simulacij znižanja vrednosti, če bi uporabil denimo povprečne cene za enake storitve v Srednji Evropi.

Pri stroških elektromehanskih naprav in sistemov izvajalec revizije ugotovi številne nedoslednosti med celotnimi stroški in stroški, ki izhajajo iz popisa del ter številne razlike med popisi del in povprečnimi tržnimi cenami. Vendar pa izvajalec tukaj ne da nobene ocene precenjenosti/podcenjenosti sedanje vrednosti, pač pa le predlaga, da je potrebno “dodatno preverjanje cen” za ”signalizacijo” in “video nadzor”, da bi dobili realne vrednosti.

Poezija, pardon, godlja

Prava poezija, pardon godlja, pa je povzetek oz. Pregled osnovnih stroškov po preverjanju (na straneh 101-102), kjer ne tabele in ne razlage preprosto ne razumem. Nekako še sledim prvim petim točkam v tabeli (trasa, ceste, mostovi, odlagališča, predori), kjer osnovna skupna vrednost znaša 790 milijonov evrov in ki je nato zmanjšana za vključene nepredvidene stroške (7%) in znaša 734 milijonov evrov. Nato pa sledijo “popravki popisov del” (predvsem elektromehanskih), kjer pa se plusi in minusi ter cifre za njimi preprosto ne seštejejo v cifro 729 milijonov evrov, ki jo navaja Geodata Engineering.

Še večja veselica pa je analiza tveganj, kjer izvajalec na popolnoma nepregleden način poskuša oceniti, za koliko bi realizacija različnih možnih negativnih scenarijev (kjer pa so potencialna tveganja zgolj našteta v tabeli, ne pa tudi podrobneje predstavljena in ovrednotena) povzročila dodatnih stroškov pri projektu. Pri tem izhaja iz vrednosti projekta, zmanjšanega za 7% nepredvidenih del, nato pa ta znesek poveča za dodatne stroške, ki osnovne stroške presegajo v razponu med +12% in +35 %.

Po domače rečeno, vsa možna tveganja, ki se lahko pojavijo pri tem projektu, bi utegnila projektne stroške povečati za 12% do 35%. Povsem nepojasnjeno je, kako je izvajalec prišel do teh ocen tveganj, verjetnosti njihove realizacije itd. Od kod natanko cifre 12% in 35%?

Kaj vse manjka

V glavnem, osnovna vrednost projekta drugi tir bi se tako (po upoštevanju realizacije možnih tveganj) gibala med 816 in 984 milijoni evrov (brez DDV). Nato pa k temu izvajalec še doda različne popravke v 2013, nepredvidena in druga dela v 2013, stroške svetovanja, upravljanja in nadzora (vse skupaj v vrednosti 130 milijonov) in pride do sklepa, da bi se vrednost projekta gibala med 982 in 1.157 mio evrov (brez DDV).

Pri tej zgornji oceni vrednosti je osnovni problem že v tem, da je izvajalec — potem ko je posvetil veliko časa možnim prihrankom pri gradnji predorov ter različnim variantam trase — povsem pozabil na te prihranke in pri skupni kalkulaciji izhajal iz dosedanje cene vrednosti predorov (585 milijonov evrov), zaradi česar je nadaljevanje celotne kalkulacije že v osnovi višje za 193 milijonov.

Izvajalec je očitno predstavil kalkulacije končnih vrednosti zgolj za eno, najdražjo varianto, ne pa za varianto samo za tovorni promet in druge variante. Najmanj, kar tukaj manjka, so simulacije vrednosti različnih variant proge:

  • sedanja enotirna varianta s tovornim in potniškim prometom in servisnimi predori;
  • enotirna varianta samo s tovornim prometom, vendar z izgrajenimi dvojnimi mostovi in dvocevnimi predori;
  • polna dvotirna varianta z dvocevnimi predori;
  • enotirna varianta z zgolj enojnimi mostovi in enocevnimi predori itd. ob različnih tehnologijah gradnje in z nepredvidenimi dodatnimi stroški zaradi realizacije potencialnih tveganj.

Izvajalec revizije se je očitno hotel čim bolj približati obstoječim investicijskim vrednostim, zato je na koncu predstavil zgolj obstoječo varianto in jo ustrezno napihnil z nepredvidenimi dodatnimi stroški (med 12% in 35%).

Še ena kalkulacija

Dajmo še enkrat narediti kalkulacijo stroškov. Po dveh metodah.

Izhajajmo iz obstoječe investicijske vrednosti projekta, upoštevajmo pa ugotovljene prihranke izvajalca revizije pri gradnji predorov in drugih izvedbenih stroških v skupni višini 234 mio evrov.

  • Če izhajamo iz obstoječe projektne vrednosti drugega tira (iz leta 2013), kjer znaša vrednost izvedbenih del 890 milijonov evrov (z vključenimi 7% nepredvidenih stroškov), to vrednost znižamo za 234 milijonov pocenitev (v varianti zgolj za tovorni promet) in temu dodamo še za 130 milijonov stroškov upravljanja in nadzora in drugih stroškov (odšteti so že izvedeni odkupi zemljišč in stroški dokumentacije), pridemo do končne vrednosti drugega tira v višini 787 milijonov evrov. V naši študiji smo investicijsko vrednost ocenili na 805 milijonov evrov. Vse vrednosti so brez DDV).
  • Če uporabimo enak pristop kot izvajalec in na koncu upoštevamo še tveganja pri izvedbi (torej odštejemo nepredvidene stroške v višini 7%, nato pa vrednost povečamo za morebitne dodatne stroške v višini 12% do 35%), bi se končna vrednost projekta drugi tir (brez DDV) gibala med 817 in 958 milijonov evrov.

Ergo, iz tega izhaja, da bi vrednost drugega tira znašala okrog 800 milijonov evrov, če bi jo projektirali samo za tovorni promet (in ob normalnih nepredvidenih dodatnih stroških med 7% in 12%). Skupaj z DDV bi torej vrednost naložbe bila manjša od milijarde evrov.

Zmedena in nepopolna analiza

Lahko pa seveda to vrednost napihnete — tako da si izmišljujete različne luksuzne dodatke ali pa napihnete nepredvidene stroške zaradi gromozanskih tveganj.

Zgoraj predstavljena “revizija” je dokaj zmedena in nepopolna analiza, daleč od prave revizije in zahtev v razpisu. Zdi se, da je naročnik hotel z njo zgolj potrditi svoje dosedanje ocene vrednosti projekta. To seveda pomeni, da gre pri naročilu tako vsebinsko okrnjene revizije zgolj za metanje proračunskega denarja stran. Podobno, kot se je dogajalo s famozno študijo ITF (pri OECD), ki jo je Ministrstvo za infrastrukturo naročilo, da bi dokazovalo ekonomsko nesmiselnost investicije v drugi tir, nato pa kljub všečnim ugotovitvam avtorjev študije nenadoma prišlo do spoznanja, da drugi tir nujno potrebujemo — in študijo, za katero je plačalo 156.000€, zabrisalo v predal. Nekako se mi dozdeva, da bo to “revizijo” doletela podobna usoda.

Neverjetno, s kakšno lahkoto Ministrstvo za infrastrukturo zapravlja davkoplačevalski denar za neumnosti.

Ampak to še ni konec. Po načrtu naj bi do konca naslednjega leta v okviru družbe 2TDK na podoben način za različne študije v zvezi z drugim tirom Ministrstvo stran vrglo še za več kot 5 milijonov evrov našega denarja.


OpombaTekst je bil objavljen v torek, 15. novembra 2016, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Revizija projekta drugi tir: Ogromno denarja za malo muzike. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE