Franznova dilema: Močne maskote ali mokre sanje

13.11.2016 / 06:08 1 komentar
Trump bo znal poskrbet za šov. Če se bo počutil pomemben kot strog foter zmedenim otrokom in ponižni ženi. Sicer bo mir.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Po vstopu v novo tisočletje je bil skrajni čas, da Američani ustoličijo novega literarnega sodobnika, ki bi jih v svetu najbolj ugledno predstavljal. Čas Hemingwaya, romantiziranja primitivizma v imenu tako imenovanega junaškega srca in ljudske pristnosti sicer ni izumrl, a se lahko vsaj pretvarjamo, da je.

Večini se seveda fučka za dosežke s področja umetnosti, filozofije in znanosti. Ob prevladi prostotržnih zakonitosti in posledični tiraniji mentalnega povprečja se v podobi umetnika, znanstvenika in filozofa v eni osebi ljudem kvečjemu prikazuje turbokapitalist Steve Jobs, predsednik države pa zlahka postane Donald Trump.

Vendar močna država vseeno potrebuje močne maskote zahtevnejših miselnih in ustvarjalnih procesov — kot pač potrebuje zastavo in grb. Zastavo lahko razobesimo, če želimo sosede in prijatelje prepričat, da smo patrioti. Z uglednimi knjižnimi naslovi na platnicah, na katerih se samo nabira prah, se lahko pobahamo pred sosedi in prijatelji, če jih želimo prepričat, da smo intelektualci.

Zadrega Jonathana Franzna

Jonathan Franzen je za obsežen družinski roman Popravki prejel National Book Award in močno podporo kritikov. Roman tako prepričljivo opisuje zaciklanost v vrtičkarsko omejene prioritete in mentalne banalije povprečne ameriške družine dveh generacij, da če bralec vsaj po vsakem naslednjem opisu radostne družinske pojedine ne pomisli, da bi se iz čistega dolgočasja najraje ubil, potem to verjetno pomeni, da je že mrtev — torej tipičen primerek sodobne amerikanizirane družbe.

Sicer nisem ravno ljubiteljica Franznovega poštirkanega, opisovalnega in izrazito vizualnega sloga, ki kriči po ekranizaciji, ampak ja, to je ameriški materialistični duh. 

Po devetletnem premoru in snovanju naslednje literarne poteze je Franzen s prav tako obsežnim in družinskim romanom Svoboda že krasil naslovnico revije Time s pompoznim pripisom “Veliki ameriški pisatelj”. Deset let prej je na naslovnici pristal Stephen King, pred tem pa John Updike, George Orwell, Tom Wolfe in leta 1970 Günter Grass.

Skratka, pisatelj se pojavi na naslovnici dovolj redko, da potrošniki onemijo — pisateljica pa se sploh ne pojavi. Ko je Oprah Winfrey roman Popravki uvrstila v Knjižni klub in veselo napovedala pogovor s pisateljem v Oprah Showu, se je Franzen uprl ponižanju, češ, njegova visoka umetnost pa že ne spada med tiste osladne tipkarije.

Ameriška mama je povesila nos in odpovedala seanso, založnik pa je kričali od veselja in nemudoma začel tiskat dodatne izvode romana.

Sicer nisem ravno ljubiteljica Franznovega poštirkanega, opisovalnega in izrazito vizualnega sloga, ki kriči po ekranizaciji, ampak ja, to je ameriški materialistični duh. — [Fotografija: David Shankbone, WikiMedia Commons.]

Ni prostora za dostojanstvo

Franznova dilema, kot osebno imenujem to resničnostno zgodbico, demonstrira zagato, za katero trpi vsak ustvarjalen posameznik v današnjem krasnem novem svetu, odvisnem od tržne diktature povprečja. Ukvarjanje s presežki se splača le izjemoma, večinoma pa ne. 

Oprah Winfrey je podprla Franznovo delo in ga strpala v klub s tržno uspešnimi prodajalci puhlic in kiča, ki učinkovito utrjujejo mentaliteto svete preproščine. Kdo zdaj podpira koga? Podpira Jonathan Franzen knjižne poslastice na Oprah način ali popira Oprah literaturo Jonathana Franzna? Franzen ni želel podpirat puhlic.

Ampak po drugi strani izpade jamranje avtorjev nekomercialnih produktov bob ob steno, če svojih misli, idej in stvaritev nočejo približat širšemu občinstvu, kar seveda lahko delajo samo tam, kjer se pač drenja največ potrošnikov. Načrtno ustvarjena dilema, zaradi katere so presežki izločeni iz igre, še preden bi pohodili svoje dostojanstvo in onesnažili svoje cilje.

Dogaja se na vseh področjih. Tudi in predvsem v politiki. Vzdržujemo prostor s sistemom in vzdušjem, v katerem zmanjkuje prostora za zgrajene osebnosti z dostojanstvom, zato pogumno prevzemajo vzvode moči tisti, ki osebnosti in dostojanstva sploh nimajo.

Donald Trump se ne ubada s Franznovo dilemo

Rezultati predsedniških volitev v ZDA so prav tako posledica omenjene dileme. Zadnje dni se je precej razpravljalo o sporočilu ameriških volivcev. Po mojem ni nobenega posebnega sporočila. Preprosto je zmagal kandidat, ki so ga ustvarili mediji, da bi ugajali potrošnikom z najbolj povprečnimi apetiti. Volili so ga, ker se jim zdi kul, zabaven, bogat, borben in drzen tip brez dlake na jeziku. Zine, kar si njegovi feni mislijo, pa naj gre za Mehičane ali mokre sanje o pičkah in milijonih.

Ker so mediji Trumpu obrnili hrbet in podprli Clintonovo, da bi si umili roke, umazane iz resničnostno šovaste preteklosti, so povzročili samo še močnejšo aktivacijo Trumpovih fanov. Tako ponavadi funkcionirajo ta “neverjetna” presenečenja, kadar je tekma že itak tesna.

In vladanje Trumpa ne bo presenetljivo. Je oseba, ki prodaja kič, štose in provokacije na prvo žogo in ki je predvsem psihično odvisna od ugajanja. Dobro se zaveda svoje ciljne publike. Z republikansko večino v kongresu bo lažje vladal kot Obame. Obamovih dosedanjih prizadevanj gotovo ne bo nadgrajeval. Uresničevala se bo volja ljudstva, ki je v Ameriki večinoma še vedno toliko nazadnjaška, plehka in ogrožena, kolikor so revščina, robotizirano šolstvo in medijsko poneumljanje sistemsko vzdrževani.

Trump bo znal poskrbet za šov, ki bo zamotil ljudi. Ali je v tak šov lahko po potrebi vključena tudi kakšna nova vojna? Odgovor je seveda pritrdilen. Ampak izključno v primeru širše ljudske podpore, ob kateri se bo Trump počutil pomemben kot strog foter zmedenim otrokom in ponižni ženi. Sicer bo mir. Vladanje v ZDA najbrž še nikoli ni bilo tako odvisno od apetitov in dometa ljudstva kot bo pod Trumpom.

Franznove dileme v Ameriki in Sloveniji

Jonathan Franzen se je po izidu svojega naslednjega romana Svoboda odločil za ječo in se pobotal z Oprah Winfrey. Nastopil je v njenem pogovornem šovu in se sprijaznil z umestitvijo v njen knjižni kotiček. Z večjim izkupičkom od prodaje si lahko kupi več dragocenega časa za snovanje romanov in morda res prispeva k višanju bralnega nivoja pri fanicah osladnih bukvic.

Nič ne kaže, da res. V Belo hišo je prišel Donald Trump. Rezultati boja med poneumljanjem in ustvarjalnostjo niso navdušujoči. 

Predsednik slovenske vlade je eno teh posledic najbolj tragikomično demonstriral s pismom novi prvi dami ZDA. Z dolžno gospodarsko skrbnostjo, da bi Slovenci morda prodali kakšen kos krame več čez mejo, je takole pokorno zapisal:

“Vaš uspeh je zgodovinskega pomena tudi za Slovenijo, prebivalcem naše države pa v veselje in ponos. Prepričan sem, da se bodo tudi z vašo podporo in pomočjo že tako dobri odnosi med obema državama razvijali in poglabljali še naprej…”

Oh, gospod predsednik vlade, ni nam v veselje in ponos, ko beremo takšna ponižna in lažniva nakladanja. Zato ne bom vprašala, kakšen uspeh neki ste imeli v mislih.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE