Hotelska tatica in kopalne kape za babico

Vedno znova se hvalim, da rada potujem. In če se le da, objavim sliko svojega nahrbtnika, ki je že čisto ofucan in pošit z zastavami držav, ki sem jih prepotovala.

Ampak resnici na ljubo, ta nahrbtnik že tako dolgo plesni v kleti, da se najbrž premika že brez mene. Še večji resnici na ljubo pa vedno pogosteje potujem s torbo za cunje, ki jo potegneš čez fine stvari, ki so obešene na obešalniku. Kura me gleda!

Včasih so puncam popotnikov rekli, da so fedre. Dokler potuje z njim, se fedra razteguje. Ko se razideta, pa spet skoči nazaj in se ne raztegne dlje kot do aperol šprica v Trstu.

Okej, mogoče nisem glih stara vzmet, nisem pa spet taka bungee guma kot bi si želela. Komoditeta in tu pa tam kak vikend v hotelu dobi z leti očitno prednost pred ščurki. Z wellnesom, čajem, vodo z rezinami kumar, ogrevanimi brisačami, kopalnimi plašči in mini šamponi v kopalnicah.

Čajne vrečke z Islandije

Priznam, da sem obsedena z brezplačnimi stvarmi, ki jih dobiš zastonj v hotelski sobi.

Če se sobarice čudijo, kdo pobere vse kulije in tiste tri listke, ki ti jih nastavijo za zapiske ob telefonu, sem to jaz. Prepričana sem, da mi bodo enkrat rešili življenje.

Nazadnje sem jim namenila prostor v avtomobilu. Na njih bom zapisovala ure, ko parkiram v centru. Da ne bom vedno kot en kreten pisala z eyelinerjem na račun s pumpe. Nope, prav fina bom.

Sicer bi si lahko že enkrat omislila novo parkirno uro, ampak mi vedno znova pade iz predala v vratih.

Prepričana sem, da so parkirne ure nekje v mini nebesih, kjer se družijo s štumfi in rokavicami brez para.

Na Islandiji sem v torbo najraje metala čajne vrečke, ki so bile nastavljene ob kotliček za gretje vode. Enkrat sem ga prav od blizu pogledala, če bi mogoče še njega stlačila v torbo, ampak bi bila prevelika sramota, če bi me na meji ujeli pri švercanju kotlička, polnega vodnega kamna.

Vrečke za umazano perilo

Nikoli si tudi ne upam mazniti brisače ali kopalnega plašča. Pravzaprav ugotavljam, da so v njihovih pralnicah prav ušivo skopuški z mehčalcem za perilo. Kopalni plašči so tako trdi, da kar sami stojijo!

Vedno znova pa grejo z mano domov copati. Doma jih imam za petične goste.

Ampak bog ne daj, da z njimi stopijo v lužico politega vina. V tem primeru copati v minuti razpadejo. Na koncu od njih ostane samo kupček premočenega kartona.

Obožujem tudi hotelske vrečke za umazano perilo. Se mi zdijo fajn za ločevanje plastičnih odpadkov.

Največji rajc pa so zame kopalnice. Nestrpno odklepam vrata hotelske sobe in takoj tečem v kopalnico, da vidim, katere vse šampone in kremice so nastavili ob umivalnik. Kot da ne bi vedela, da so te hotelske zadeve ponavadi najbolj plastične od plastičnih in da ni v njih niti malo negovalnih sestavin.

Pa saj je vseeno! Zagotovo mi bodo prišle prav na kakem potovanju. Recimo takrat, ko bom šla s plesnivim nahrbtnikom na treking po Mongoliji in ne bom hotela en mesec na ramenih nosit pollitrske subrine.

Zato čisto popenim, če si Slana drzne kakšnega odpret. “Ti si se sem pripeljal z ogromnim avtom, s sabo sva privlekla pol kopalnice, zdaj boš pa odpiral moje miniaturce? Takoj daj nazaj! Tale gre z mano na treking! Ali pa kempirat na Krk!”

Travma pomanjkanja losjona

Nimam pojma, odkod mi to obsedeno basanje brezplačnih vzorcev, ki se potem doma valjajo v predalih. Mogoče sem kdaj doživela pomanjkanje losiona za telo. Ali pa morda nismo imeli šampona za lase? Zagotovo sem kdaj pogrešala svežo britvico in mini peno za britje. Zato sem jo zadnjič z veseljem sunila iz kopalnice v wellnessu.

Vse, kar za mano ostane v sobi, so kopalne kape. Babica me je lepo prosila, naj ji jih ne nosim več. Z njimi je nekaj let zalagala frendice, ko so šle na svoj žurerski vikend v toplice. Ampak odkar na vaški pošti prodajajo take z rožami za večkratno uporabo, njenih ne povohajo več. Hvaležnost pa taka…

Opomba: Tekst je bil objavljen v četrtek, 3. novembra, na avtoričini spletni strani Moj B®log na pizdun.org pod naslovom Hotelska tatica in kopalne kape za babico. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorico.