Najboljša soseda je Nina Obuljen Koržinek

27.10.2016 / 06:08 1 komentar
Slovenija kulturno zaostaja za Hrvaško. Takega filma mi še ne bomo videli. Smo še pred Hasanbegovićem — torej za časom.
NAROČI SE PRIJAVI SE

“Rada rečem, da sem na svojem položaju po nesreči. V politiki sem, ne da bi bila politik. Sprejela sem ta položaj, ker sem mislila, da lahko naredim kaj dobrega in koristnega za mojo državo.”

Če je kdo pomislil, da je Nina Obuljen Koržinek, nova hrvaška ministrica za kulturo, te besede izrekla ob prisegi v Saboru prejšnjo sredo, se je zmotil. Izrekla jih je 12. novembra 2011 na delavnici, ki smo jo na Bledu pripravili v sodelovanju Ministrstva za kulturo in Sveta Evrope.

In kot takratna državna tajnica nadaljevala:

“Zdaj, ob koncu mandata, nisem prepričana, da sem karkoli dosegla. Agenda postaja tako kompleksna, obremenjena je s toliko idejami, prioritetami in smermi, da jo je zelo težko obvladati. Pa vendar lahko nekaj manjših izboljšav še vedno naredi razliko.”

Takrat je ministrica Majda Širca že prepustila pisarno (in jaz z njo kot državni sekretar) dr. Boštjanu Žekšu, ki mu je tedanji predsednik vlade Pahor začasno zaupal vodenje resorja.

Cultural governance & leadership

Žekš pa je premogel tudi dovolj odprtosti, da je ne samo podprl nadaljevanje začetega dela na blejskem think tanku, temveč je tudi sam prišel na njegov uvodni del. Tako da smo imeli tam ob jezeru — skoraj kot Benedikta in Frančiška — dva kulturna papeža v istem prostoru.

Aja, tema je bilo vodenje v kulturi. Cultural governance.

Če se vam je zdelo, da je nova hrvaška ministrica za kulturo na fotografijah po prisegi 18. oktobra zvečer utrujena, je bilo to zato, ker je — kot zakleto — prav med 18. in 21. oktobrom na Malti potekal 7. Svetovni vrh o umetnosti in kulturi v organizaciji Mednarodne federacije umetnostnih svetov in kulturnih agencij (IFACCA), katerega programska direktorica in uvodna spikerka je bila — Nina Obuljen Koržinek.

Aja, tema je bila kulturno vodenje v 21. stoletju. Cultural leaderhsip.

Ante Tomić je zapisal: “Hčerka nekdanjega župana Dubrovnika z diplomama Filozofske fakultete in Glasbene akademije, z magisterijem in doktoratom iz mednarodnih odnosov, z znanstvenimi deli, bruseljskimi kontakti in francoskimi odlikovanji”. In pribil, da z vsem tem ni kvalificirana samo za hrvaško ministrico, ampak tudi za švedsko”. — [Fotografija: Nacional.]

Barvna TV za Hasanbegovića

Kako bi šele izvrstni hrvaški pisatelj, scenarist (Ustava Republike Hrvaške Rajka Grlića) in kolumnist (Slobodna DalmacijaJutarnji list) Ante Tomić pohvalil novo ministrico, če bi imel še ta podatek! Kajti način, kako je sesul odhajajočega tehničnega ministra za kulturo Hasanbegovića in se postavil na stran prihajajoče ministrice, bo ostal še dolgo zapisan kot plemenita gesta človeka in pisca.

Ante se je v kolumni namreč začudil, kako je mogoče, da se Hasanbegović čuti še naprej predestiniranega za položaj ministra za kulturo, ki mu ga je preko vrste podelil padli Karamarko, in da celo vodi javno gonjo proti svoji naslednici, ko pa so njene reference v primerjavi z njegovimi, Hasanbegovićevimi, “objektivno gledano […] vesoljski program, barvna televizija”.

Kar je Tomić podrobno argumentiral: “hčerka nekdanjega HDZ župana Dubrovnika z diplomama zagrebške Filozofske fakultete in Glasbene akademije, z magisterijem in doktoratom iz mednarodnih odnosov, z znanstvenimi deli, bruseljskimi kontakti in francoskimi odlikovanji”.

In pribil, da z vsem tem ni kvalificirana samo za hrvaško ministrico za kulturo, ampak bi lahko vodila tudi Ministrstvo za kulturo Kraljevine Švedske”.

Kultura kot strategija in potencial

Odkod moje navdušenje nad njenim imenovanjem? Deloma zato, ker jo dovolj dobro poznam. Od septembra lani do marca letos sva dnevno sodelovala na projektu dubrovniške kandidature za EPK 2020. Zato sem trdno prepričan, da bo pustila velike, sistemske sledi in resno inovirala kulturno politiko naše najboljše sosede.

Še bolj pa sem navdušen nad strukturno situacijo na Hrvaškem, kjer se je s premierom Plenkovićem na čelu vzpostavila bruseljska ekipa z dovolj širokimi obzorji, ki segajo vsaj od Britanije do Ukrajine, in nad tem, da zna taista ekipa prepoznati kulturo kot enega od ključnih resorjev, ki ga ne more kar tako zatavšati za koalicijski mir ali za zadoščenje ženskim kvotam.

Nenazadnje pa sem navdušen nad tem, da se je novi premier bil pripravljen ne samo zameriti svoji trdi liniji v HDZ, ampak se z njo celo spopasti — in da je v Nini Obuljen Koržinek znal (in si upal) prepoznati kandidatko z referencami, ne pa protežiral nazadnjaških kadrov. Četudi so ti HDZ morda prinesli preferenčne glasove.

Ker da ne bo pomote, še vedno smo na Hrvaškem. To pomeni prepoznati kulturo kot politično pomembno in strateško potencialno moč.

Nixon na Kitajskem

V Nininem imenovanju je nekaj tistega, zaradi česar so nas nekoč učili, da je samo Nixon lahko šel na Kitajsko: NOK je dovolj strokovna, suverena in “trda”. Nikoli ne bom pozabil šoka in solza v njenih očeh, ko smo na nekem srečanju v Bukarešti 15. aprila 2011 izvedeli, da je bil Ante Gotovina v Haagu (prvotno) obsojen na 24 let zapora. Pa tudi njenega besa ne, s katerim zna povedati, kako so jim komunisti v Dubrovniku vse vzeli.

Tako je lahko po eni strani prepričala “svoje”, da je pomembno modernizirati sektor, ga odpreti nevladnikom in evropskim strategijam, po drugi pa je v očeh nasprotnikov vendarle spoštovana in zanesljiva sogovornica.  In glej, glej. Včasih se zgodi, da nasprotni strani nista tako zelo daleč narazen. Sicer še vedno vsaka na svoji strani mize, vendar se tej mizi počasi začnejo mehčati robovi. Tako je nastala hibridna Kultura Nova, tako je Hrvatski avdiovizualni centar prehitel našega, tako je celo HRT po dolgi “materi vseh bitk” dobila sodoben zakon in organe.

Zato sem prepričan, da bo Hrvaška v naslednjih letih dobila še nekaj strukturnih rešitev. Če bi kdo hotel makiavelistično pomagati novi ministrici in homogenizirati njeno podporo, bi Hasanbegoviću — in kar je še podobnih Primcev in Zevnikovih na Hrvaškem — predlagal (samo)morilske napade. A ker so se ti zgodili sami od sebe, ima nova ministrica zdaj skoraj konsenzualno podporo kritične in progresivne javnosti. Kar je ob zaupanju premiera, ob še vedno obilnem finančnem valu mlade prejemnice EU sredstev vsekakor spodbudno izhodišče.

Nekako se mi zdi, da tega filma pri nas še nekaj časa ne bomo videli. Smo še pred Zlatkom Hasanbegovićem — torej za časom.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE