Nesrečna CETA: Mnogo hrupa za minorne učinke

CETA je najcelovitejši prostotrgovinski sporazum, v katerega je doslej vstopala EU. V končni fazi bo uveljavitev Sporazuma pomenila, da bo 98,6% kanadskih carinskih postavk in 98,7% carinskih postavk EU v celoti liberaliziranih. Na druge proizvode pa bodo carine umaknjene v treh, petih ali sedmih letih od podpisa.

Carinska liberalizacija ne vpliva na pravila in regulativo, ki je v veljavi na uvoznih trgih EU in Kanade (tehnična, sanitarna, fitosanitarna pravila ter regulativa glede varne prehrane itd.). Teh pravil CETA ne spreminja oz. ne usklajuje.

Ključno je dejstvo, da je sporazum CETA v osnovi manj ambiciozen od prostotrgovinskega sporazuma med EU in ZDA (TTIP), ki je trenutno v fazi pogajanj. CETA je dejansko nedolžna v primerjavi s TTIP.

Najbolj “problematičen” del Sporazuma v Kanado je mehanizem reševanja sporov med investitorjem in državo, ki nadomešča obstoječe sporazume o zaščiti investitorjev in je bolj napreden. Toda prav ta del se zdi ključen pri nasprotovanju javnosti.

Učinki sporazuma na države EU in Kanado

Spodaj je povzetek glavnih — merljivih — učinkov CETA sporazuma na slovensko gospodarstvo, kot sva jih lani ocenila s kolegom Črtom Kostevcem v študiji za Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

V študiji smo ocenili učinke CETA sporazuma na slovensko gospodarstvo s pomočjo simulacij z globalnim trgovinskim modelom GTAP 9. Simuliramo učinke dveh scenarijev: v prvem scenariju predpostavljamo popolno (100%) liberalizacijo blagovne menjave in delno znižanje ovir v trgovini s storitvami; v drugem scenariju pa simuliramo učinke končne verzije CETA sporazuma, ki ne odpravlja vseh carinskih ovir.

Ocenjujemo učinke tako na gospodarske agregate (BDP, izvoz in uvoz) kot na posamezne panoge in te učinke primerjamo z učinki sporazuma na ostale države (EU, Hrvaška, Kanada). Simulacije kažejo, da bi uveljavitev sporazuma CETA imela na slovensko gospodarstvo razmeroma neznaten vpliv. Simuliran kumulativni učinek na rast BDP bi znašal približno 0,01% v 10-letnem obdobju oz. manj kot tisočinko na leto. Za primerjavo: učinek sporazuma CETA na rast BDP v EU naj bi bil v enakem obdobju približno trikrat višji, skoraj štirikrat višji pa na Hrvaškem. Še bolj občutno gospodarsko rast bi po obeh simulacijah doživela Kanada, vendar so učinki sporazuma vseeno zelo skromni.

Različni, a skromni učinki

Podobno je z rastjo agregatnega izvoza. Ta naj bi se v Sloveniji zaradi sporazuma CETA povišal med 0,01 in 0,015%, v EU pa za 0,033%, medtem ko bi hrvaški izvoz nekoliko upadel po obeh scenarijih.

Učinki na posamezne gospodarske panoge naj bi bili različni, vendar zelo skromni. Po modelskih simulacijah bi bilo 12 od 20 panog po enem scenariju (in 13 panog po drugem) potencialno deležno rahlo negativnih učinkov Sporazuma.

Do največjih negativnih učinkov (največja izguba dodane vrednosti) bi lahko prišlo v panogah druge transportne opreme, vodnega prevoza, kovinske industrije, zračnega prevoza in elektronskih naprav, kjer bi negativni učinek znašal med 0,04 in slabih 0,07% v 10 letih. V drugih 8 panogah bi se potencialni negativni učinek gibal v intervalu med 0 in 2 stotinkama odstotka (v 10 letih).

Na drugi strani bi bilo zaradi CETA sporazuma pozitivnih učinkov potencialno deležno 7 panog (po enem scenariju) oziroma 6 panog (po drugem). Največjih pozitivnih učinkov bi bile deležne lesna in papirna industrija, druge predelovalne dejavnosti in zavarovalništvo, kjer bi se učinek gibal v intervalu med 4 in 6 stotinkami odstotka (v 10 letih).

V drugih panogah (motorna vozila, predelana hrana, ostali stroji in finančne storitve) bi pozitivni učinek znašal med 0 in 2 stotinkama odstotka. Izjema je drugi scenarij, po katerem bi bila panoga predelane hrane deležna neznantno negativnih učinkov.

Povečanje izvoza

Sprostitev zunanjetrgovinskih ovir bi lahko imela pozitiven učinek na povečanje izvoza praktično vseh panog (z izjemo kovinske industrije, zračnega in vodnega prevoza). Največjih pozitivnih učinkov na izvoz bi bile deležne panoge druge transportne opreme in poslovnih storitev, lesne in papirne industrije, ostale predelovalne industrije in avtomobilske industrije, in sicer v razponu med 2 in 4 stotinkami odstotka.

Nekoliko manj optimistično sliko ponuja drugi scenarij, kjer bi utegnilo priti do krčenja obsega izvoza kar v polovici panog. Najbolj negativnih učinkov bi bili deležni panogi ostale transportne opreme in poslovnih storitev, kjer bi se izvoz utegnil zmanjšati za dobro desetinko odstotka.

Potencialni učinki CETA sporazuma na zaposlenost v slovenskih gospodarskih panogah naj bi bili glede na modelske simulacije zelo majhni. Kumulativno bi tako v obdobju 10 let utegnilo priti do izgube petih delovnih mest po prvem scenariju oz. treh po drugem. Največje izgube naj bi utrpeli panogi kovine in kovinski izdelki ter elektronske naprave, največje koristi pa lahko pričakujemo v lesni in papirni industriji ter ostali predelovalni industriji.

Sklenemo lahko, da bo izvoz slovenskih podjetij, ki že izvažajo v Kanado, s sporazumom CETA postal nekoliko bolj konkurenčnen. Vrednost izvoza obstoječih izdelkov se bo povečevala, čeprav ne dramatično. Ni pa mogoče pričakovati bistvenih premikov zaradi samega sporazuma CETA pri podjetjih, ki na kanadskem trgu ne prodajajo svojih izdelkov ali zgolj v manjšem obsegu.

Intervjuji, ki smo jih naredili med obstoječimi izvozniki in gospodarskimi združenji, ne kažejo velikih sprememb pri zanimanju slovenskih podjetij za kanadski trg zaradi samega sporazuma CETA. Potencialne, še ne izkoriščene priložnosti sicer obstajajo za živilsko industrijo ter za povečanje posrednega izvoza pri storitvah in v avtomobilski industriji, pri čemer bo v slednji priložnosti lažje izkoristiti, ker bodo izvoz poganjala tuja avtomobilska podjetja, ki jim naša podjetja dobavljajo sestavne dele.

Mehanizem reševanja sporov

V javnosti se najbolj problematizira mehanizem reševanja sporov med investitorjem in državo (ISDS). Resnici na ljubo je treba povedati, da s tem CETA nadomešča osem trenutno veljavnih investicijskih sporazumov med Kanado in EU in dejansko posodablja obstoječe mehanizme reševanja sporov.

Prvič, sporazum predstavlja bolj pregledne in natančne standarde za zaščito investitorjev, ki jih bodo uporabljali arbitri razsodišča v primeru sporov. Ponuja natančno definicijo koncepta poštenega in pravičnega tretmaja investitorjev s seznamom kršitev tega koncepta. Cilj tega je izogibanje različnim interpretacijam koncepta in podajanje jasnih smernic bodočim tribunalom.

In drugič, CETA natančno določa nova in bolj jasna pravila delovanja razsodišč v primeru sporov. To vključuje popolno transparentnost vseh vloženih dokumentov in tudi javnost vseh razprav pred razsodiščem.

Omogočeno bo tudi sodelovanje vsem strankam, na katere se proces nanaša — torej tudi nevladnim organizacijam in interesnim skupinam.

Določene posebnosti v zaščiti investicij so predvidene v primeru finančnih storitev.

Alergija

Toda dejstvo je, da je širša javnost “alergična” prav na ta ISDS mehanizem, zaradi česar se trenutno zdi dokaj verjetno, da bo sporazum CETA padel. Z izločitvijo tega mehanizma in prenosom reševanja sporov med investitorjem in državo iz arbitraž na nacionalne sodne instance bi morda lahko rešili neproblematični del CETA sporazuma — če seveda ni za to že prepozno.

Dosedanja tajnost in netransparentnost pogajanj, aroganca pogajalcev iz Evropske komisije, ignoranca do javnih protestov ter postavljanje ultimatov posameznim članicam oziroma regijam bodo krivi, če bo sporazum padel v vodo. Javnost je zaradi trajajoče gospodarske krize in begunske problematike zrevoltirana, zato jo tovrstna netranparentnost in aroganca oblastne elite seveda samo še dodatno podžiga k splošnemu nasprotovanju kakršnikoli liberalizaciji.

Kakšne posebne škode, če sporazum pade, pa — kot sledi iz zgornjih ocen — seveda ne bo. Vsak manjši vladni ukrep ima večje agregatne (merljive) učinke na gospodarstvo od sporazuma CETA. Trpeti bi utegnil samo ego pogajalcev in oblastnih elit.

Opomba: Tekst je bil objavljen v ponedeljek, 24. oktobra 2016, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod istim naslovom. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.