Slovenija ni Amerika in Amerika ni Slovenija. No way!

Nova24TV.si je moj guilty pleasure. Rabim konjsko dozo ortodoksnega političnega news trasha. SDS-ovski, ne SDS-ov spletni portal berem iz privoščljivosti. Najslabši internet v zgodovini samostojne Slovenije, ki nadaljuje tradicijo najslabšega tiska v zgodovini samostojne Slovenije, me zaziblje v instantno samozadovoljstvo, da si je ravno najbolj failed stranka za potrebe svojega informbiroja izmislila tako brezupen medij in da mi je bilo to že takoj jasno.

Naslajam se nad njihovo neumnostjo in neprofesionalnostjo in se čudim, kako nizko jih še lahko pahneta njihov medijski obup in fanatizem. Ta medij jim paše. To so oni, zvesti samim sebi. Vedno hujši. Če Janša ne bi imel tega in takega trobila, skorajda ne bi vedel, da SDS sploh še obstaja.

Damage control

Ne čudim se, da Nova24TV.si dela neženirano reklamo za Janšo in za SDS. Jasno je, da jo rabijo bolj kot kdajkoli prej. Ne čudim pa se niti, da jo delajo na tak kominternovski in samo njihovim prepričanim privržencem všečen način.

Janša in SDS in njihovi somišljeniki drugače ne znajo — pa tudi če bi znali, je ta reklama, ki jo rabijo, zdaj zanje videti urgentnejša kot kdajkoli prej. Poskušajo omejit in sanirat škodo, ki so jim jo deloma povzročili njihovi politični konkurenti z nizkimi udarci v zadnjih 20 letih, v glavnem pa so si jo potencirali sami z nespametnimi, naravnost norimi piarovskimi, ne samo političnimi potezami v zadnjih treh, štirih letih, odkar so bili nazadnje vsaj nekaj časa na oblasti.

Trumpov sindrom

V tem smislu Janša trpi za Trumpovim sindromom. S tem izrazom imam v mislih spiralno zapletanje v radikalizacijo in iracionalizacijo političnih stališč kot metodo nadzorovanja in popravljanja škode, ki si si jo povzročil sam, in utiševanja svojih kritikov z vedno bolj neciviliziranimi žalitvami. S to razliko, seveda, da sta pri Trumpu v ospredju seksizem in vulgarnost, ker je pač delal te prekrške (pa tudi kot očitek bolj vžge).

Del diagnoze Trumpovega sindroma pa je tudi prozorno omalovaževanje državnih institucij — nenazadnje samih volitev. Trump med kampanjo vsake toliko dá vedet, da bi bila zmaga Hillay Clinton dokaz, da je volilni sistem lažiran. Tako kot Janša. Če ne zmaga SDS, potem je nekaj narobe z volilci, ki da so jih indoktrinirali mediji. Ali s sodišči ali drugimi institucijami. V glavnem so krivi mediji.

Trump se doslej ni toliko prepiral, ker toliko je pa le (bil) pameten. Zdaj, ko mu teče voda v grlo, pa se ne pusti več. Tako je prav včeraj od New York Timesa zahteval preklic članka o še štirih ženskah, ki so po več kot 10 do skoraj 40 letih prišle na dan z obtožbami, da jih je Trump spolno nadlegoval.

Ostarela otroka družbenih omrežij

Janša in Trump seveda ne govorita o enih in istih stvareh in sta vsak svoj svet zase že v tem smislu, kolikor sta vsak svoj svet zase že Slovenija in Amerika.

Imata pa podoben cilj: ker za razliko od večine drugih politikov oba razumeta, da je navidezni pluralizem etablirane strankarske politike samo odvod narcizma majhnih razlik, je njuna glavna taktika transgresivnost, ki jo v njunih očeh motivira in opravičuje nezadovoljstvo mnogih volilcev.

Taista transgresija pa vleče za sabo tudi regresijo političnega pragmatizma v navidez civilno politično mnenjskost.

Oba sta tudi ostarela otroka družbenih omrežij, zlasti Twitterja. Trumpu se vsi smejijo, ko začne sredi noči besno tvitat. Janša ni tako fanatičen, zadnje čase pa sploh ne. Kot vemo, pa je znal biti kar precej udaren in prepirljiv.

Poti nazaj tu ni. Vsaj zanju ne. Edina Janševa in Trumpova opcija je, da postaneta samo še bolj Janša in še bolj Trump. Če ne, ju bodo povozili. Če ju že niso.

No way!

Vzporedno z Janšo in Trumpom pa je zanimiva tudi primerjava med slovenskimi in ameriškimi mediji.

Najbolj znamenita in očitna razlika je seveda ta, da ameriški nimajo nobenih predsodkov pred tem, da pred predsedniškimi volitvami z nepodpisanim uredniškim komentarjem eksplicitno podprejo enega od kandidatov. Za vse ne morem vedet, ampak vsaj vsi večji, ki so tak komentar že objavili, tokrat podpirajo Clintonovo.

In čeprav so ameriški mediji večinoma precej hostilno nastrojeni do Donalda Trumpa, pa po drugi strani v vseh ZDA vendarle ni niti enega, ki bi zanj tako neženirano navijal kot v Sloveniji recimo Nova24TV.si za Janšo. Za ameriške pojme bi bilo kaj takega naravnost nepojmljivo. Tako z medijskega kot s političnega stališča. Medij je medij, politični PR pa politični PR. Ali pa da bi se ameriška stranka javno in aktivno vpletla v ustanovitev novega, sebi naklonjenega medija? No way!

Primerjava med Trumpom in Janšo se bo verjetno končala 8. novembra. Nasploh pa se končuje pri tem, da se je Janša zadnje čase nekam umiril — kot da je izstopil iz tega začaranega kroga protinapadanja in samoopravičevanja z vedno bolj drastičnimi dejanji in izjavami.