In Nobelovo nagrado za ekonomijo najbrž dobi… -- Paul Romer!
Z New York University je na splet ušlo povabilo na tiskovno konferenco z letošnjim Nobelovim nagrajencem za ekonomijo, ki da bo 10. oktobra (kar je datum, ko v Stockholmu sporočijo ime nagrajenca).
To najbrž pomeni, da Nobelovo nagrado za ekonomijo dobi… — Paul Romer, ki na NYU Stern School of Economics predava.
Če bo Paul M. Romer — od julija glavni ekonomist Svetovne banke — dobil Nobelovo, jo bo dobil za delo na področju teorije endogene rasti. To sta dva njegova glavna prispevka (iz leta 1986 in 1990), jih je pa kar še nekaj, ki teorijo širijo na področje mednarodne trgovine.
Glavna ideja je, da gospodarska rast ni odvisna od zunanjih dejavnikov (od povečevanja investicij), temveč od človeškega kapitala, ki vodi k inovacijam. Pa tudi dolgoročni razvoj je po njegovem odvisen od zunanjih dejavnikov oz. političnih odločitev, ki izboljšujejo človeški kapital in prispevajo k hitrejši rasti in razvoju — recimo vlaganja v izobraževanje, subvencije za raziskave in razvoj.
Verjetni Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul M. Romer pravi, da cela čreda makroekonomskih sledilcev Lucasa (ter Prescotta in Sargenta) ne uporablja znanstvenih metod, temveč sledi vrhovni avtoriteti, čeprav jo realnost oz. podatki demantirajo. Romer zato poziva k opuščanju kulta osebnosti in k vrnitvi znanosti in podatkov v makroekonomijo — pa tudi intuicije.
Matematikarstvo
Toda to najbrž ni odločilni razlog Švedske kraljeve akademije znanosti, da bo (če jo bo) letošnjo nagrado — v bistvu nagrado švedske centralne banke — dobil prav Romer.
Romer je seveda odličen teoretik (in zdaj praktik) na področju gospodarske rasti in si za svoj prispevek Nobelovo nagrado zelo zasluži. Vendar je v središče javne pozornosti stopil lani januarja, ko je na srečanju Ameriškega ekonomskega združenja (AEA) predstavil članek z naslovom Mathiness. Nekaj mesecev pozneje ga je objavil v reviji Papers and Proceedings (American Economic Review) in na široko populariziral na svojem novem blogu.
V članku je seciral znanstveni pristop k ekonomiji, ki ideologijo in politiko skriva v matematične enačbe. Lotil se je avtorjev — tudi svojega svetovalca pri doktoratu Roberta Lucasa —, ki svoja ideološka prepričanja zamaskirajo v enačbe in s tem dajejo svojim matematičnim modelom nadevajo videz čiste znanstvene resnice. (Več o tem sem pisal tukaj.)
Težava z makroekonomijo
Letos septembra je Romer udaril še enkrat in še bolj silovito s člankom The Trouble With Macroeconomics.
V preglednem članku o razvoju makroekonomije v zadnjih desetletjih je Lucasa ter njegove sopotnike in naslednike obtožil neznanstvenega pristopa k raziskovanju.
Razložil je, da modeli, ki so jih razvili, dejansko ne temeljijo na dejanskem obnašanju posameznikov, temveč njihovo obnašanje samo predpostavljajo. Vzroke za fluktuacijo ključnih makro agregatov pripisujejo imaginarnim (izmišljenim) šokom — njihov najljubši je eksogeni tehnološki šok — namesto realnim (recimo fluktuaciji agregatnega povpraševanja ali ukrepom monetarne in fiskalne politike).
Nato pa vpliv teh imaginarnih šokov in svoja apriorna prepričanja “dokazujejo” z bayesianskim pristopom. Ti modeli, ki so nastali po Lucasovi kritiki, niso nič boljši od keynesianskih makro modelov, ki so jih nadomestili.
Romer pravi, da cela čreda makroekonomskih sledilcev Lucasa (ter Prescotta in Sargenta) ne uporablja znanstvenih metod, temveč sledi vrhovni avtoriteti, čeprav jo realnost oz. podatki demantirajo. Romer zato poziva k opuščanju kulta osebnosti in k vrnitvi znanosti in podatkov v makroekonomijo — pa tudi intuicije. (Več tukaj.)
Švedski vzorec
Pri špekuliranju o letošnjem Nobelovem nagrajencu gre za podoben vzorec kot leta 2001, ko je nagrado dobil Joseph Stiglitz (leto dni po odstopu s funkcije glavnega ekonomista Svetovne banke in po siloviti kritiki pristopa Svetovne banke in IMF k razvoju v nerazvitih državah), in leta 2008, ko jo je dobil Paul Krugman (na začetku finančne krize in leto dni po objavi znamenite knjige The Conscience of a Liberal, njegovem obračunu z neoliberalno ekonomsko politiko, ki je pripeljala do povečane neenakosti v ZDA in posledično do recesije.
Opomba: Tekst je bil objavljen v četrtek, 6. oktobra 2016, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Je Paul Romer letošnji Nobelov nagrajenec za ekonomijo?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.