Trump ni izjema, temveč simptom gnilobe ameriškega davčnega sistema
New York Times je razkril, da Donald Trump v 18 letih morda ni plačal — in to povsem legalno — niti centa zveznega davka na dohodek. To bi mu lahko omogočila posebna davčna olajšava — “net operating loss” (NOL) — za podjetja, ki poslujejo z izgubo oz. katerih poslovni stroški presegajo obdavčljive prihodke.
Trump je leta 1995 s katastrofalno slabimi naložbami v igralnice in hotele pridelal (in prijavil) za 915.729.293$ izgube. S tem bi se lahko za najmanj 18 let izognil plačilu zveznega davka na dohodek. Trumpova “prihranjena” slaba milijarda dolarjev je dejansko peanuts v primerjavi z zneski, ki se jim izogibajo ameriške korporacije.
Če ne verjamete, si preberite prejšnji teden objavljeno študijo Offshore Shell Games 2016 (US PIRG, CTJ, ITEP) o “davčnih optimizacijah” korporacij na lestvici Fortune 500: teh 500 podjetij skriva v tujih davčnih oazah pred ameriško davkarijo za kar 2.500 milijard dolarjev dobička. Samo 30 največjih med njimi jih skriva 1.650 milijard.
Za prgišče milijard
Kot lahko vidite na zgornji sliki, je rekorder Apple, ki v svojih podružnicah (predvsem na Irskem) skriva 215 milijard dolarjev dobička.
Do 5. mesta na lestvici mu sledijo Pfizer s 194 milijardami, Microsoft s 124, General Electric s 104, IBM s 64 milijardami… — potem pa še cela plejada tehnoloških, farmacevtskih in finančnih družb. Vsaka od njih (od 6. do 30. mesta) ima v tujini pospravljen dobiček v višini od 60 do 23 milijard dolarjev.
58 korporacij na lestvici Fortune 500 v ZDA plačuje samo minimalni davek od dobička po povprečni stopnji 6,2%. Ob upoštevanju splošne stopnje davka na dobiček, ki znaša 35%, bi ta podjetja morala doplačati 718 milijard dolarjev davka. Recimo Apple bi moral v ZDA doplačati še 65 milijard, Microsoft pa 39 milijard dolarjev.
Nacionalni šport
Izogibanje davkom je za ameriške korporacije nacionalni šport. Kako jim to uspeva?
To počnejo z odpiranjem podružnic v davčnih oazah. Za “davčno optimizacijo” uporabljajo različne trike. Najbolj enostaven je ta, da gotovino iz akumuliranih dobičkov držijo v tujini in jo v bilancah zavedejo kot trajno reinvestiran dobiček v tujini.
Nekoliko bolj komplicirana trika — vendar tudi ne zelo — sta še tako imenovana “double Irish” in “Dutch sandwich” aranžmaja in kombinacijo obeh.
Podjetje kot recimo Apple ima podružnico v pravi davčni oazi (Bermuda, Kajmanski otoki), na katero prenese avtorske pravice za svoje izdelke in ki potem fiktivno zaračunava licenčnino za uporabo teh storitev drugi podružnici na Irskem, ta pa te stroške odbije od prihodkov od prodaje izdelkov izven ZDA in na izkazan dobiček plačuje zelo nizek irski davek.
Pa tudi temu davku se Apple lahko izogne, če ta prihodek izkaže kot prihodek “poštnega nabiralnika” na Nizozemskem.
Ameriški burger s švicarskim sirom
Od 500 največjih podjetij na lestvici revije Fortune jih ima podružnice v tujini 367, skupaj 10.400 podružnic.
Najbolj zanimivo pri tem sistemu pa je, da na vrhu piramide “davčne optimizacije” niso prave davčne oaze na Karibih, temveč nekatere evropske države. Na čelu je Nizozemska, vmes sta Hongkong in Singapur, potem pa sledijo Luksemburg, Švica in Irska.
Ameriški davčni sistem je gnil, ker so ga korporacije z izdatnim lobiranjem pri republikanskih vladah od Reagana naprej preluknjale kot švicarski sir. V Evropi pa jim asistirajo vlade majhnih držav, ki kar tekmujejo, katera bo tujim investitorjem bolj znižala davke.
Voting unplugged
Donald Trump je resda kujon in klovn najslabše vrste, a kljub temu ni nikakršna izjema. Trump je samo simptom gnilobe republikanskega institucionalnega in intelektualnega okolja.
Boli pa spoznanje, da bi Trumpa kot predsedniškega kandidata lahko zamenjal pravi klovn iz cirkusa ali pa ptičje strašilo na njivi, pa bi na predsedniških volitvah še vedno dobila blizu polovico glasov.
Boli spoznanje, da lahko neka omejena elita 150 najpremožnejših družin desetletja in desetletja nateguje ljudi, jih sili v suženjske delovne aranžmaje, jim meče drobtinice in se iz njih norčuje, ljudje pa vedno znova in znova volijo za klovne — Reagana, Busha, Trumpa —, ki pač slučajno kandidirajo.
Boli spoznanje, da je ameriško volilno telo tako neobčutljivo in tako izštekano iz realnosti.
Opomba: Tekst je bil objavljen v sredo, 5. oktobra 2016, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Utajevanje davkov je nacionalni šport ameriških korporacij. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.
