Ko pride do eksplozije desničarskega populizma, je že prepozno
Razlika med evropsko in ameriško politiko je tudi v razlogih za polarizacijo. Medtem ko evropsko politiko razdvajajo migranti — recimo v Nemčiji izrivajo zmerno desnosredinsko CDU/CSU, Britanijo pa pošiljajo iz EU —, pa v ZDA tako razdvajajoče deluje globalizacija. Natančneje rečeno, povečana odprtost za kitajski izvoz.
Ta je po kitajskem vstopu v WTO (2001) in do začetka krize (2008) odpihnil tri in pol milijone delovnih mest v ameriški industriji. Študija The China Shock vodilnih ameriških avtoritet na področju zunanje trgovine in trga dela (Autor, Dorn, Hanson, 2016) je empirično pokazala, da je imela liberalizirana trgovina s Kitajsko dolgoročne negativne učinke na določene regije in trg dela.
Posamezne regije, najbolj izpostavljene kitajski konkurenci, se po tem šoku niso pobrale, trgovinska izpostavljenost pa je imela tudi depresivni učinek na plače.
Republikanci/Demokrati
No, isti avtorji so v najnovejši objavljeni študiji Importing Political Polarization? (Autor, Dorn, Hanson, Majlesi, 2016) z analizo kongresnih volitev empirično pokazali, da je povečana trgovina s Kitajsko pripeljala tudi do ostrejše politične polarizacije v ZDA.
V tistih kongresnih volilnih okrajih, ki so bili bolj izpostavljeni povečani kitajski konkurenci, je prišlo do nadproporcionalne zamenjave zmernih kongresnikov z jastrebi. Trgovinsko bolj izpostavljeni kongresni okraji v republikanskih rokah so bolj verjetno izvolili bolj konservativnega republikanca, manj izpostavljeni pa bolj verjetno liberalnega demokrata. Ta polarizacija je še bolj vidna na rasni ločnici.
Pretirana globalizacija je torej udarila nazaj. Trump in Sanders sta direktni posledici nezmerne profitne gonje ameriških korporacij na eni strani ter pomanjkanja socialne države in zaščite na trgu dela na drugi.
Populistični backlash
Pretirana globalizacija je torej udarila nazaj. Trump in Sanders sta direktni posledici nezmerne profitne gonje ameriških korporacij na eni strani ter pomanjkanja socialne države in zaščite na trgu dela na drugi.
To ponovno dokazuje, da je učbeniške koristi proste trgovine treba uravnotežiti s splošnimi družbenimi koristmi. Državam, ki si obetajo enostranske koristi korporacij in pri tem pozabijo na družbeno ravnovesje, doleti populistični backlash.
Sandersov socialnodemokratski populizem je lahko v tem smislu dobrodošel, ker vodi k manjši družbeni razslojenosti, medtem ko lahko ima Trumpov desni populizem zelo nevarne posledice.
Ugotovitve za ZDA, ki izhajajo iz pretirane trgovinske globalizacije, lahko v precejšnji meri posplošimo tudi na učinke migrantskih tokov v Evropi. Države, ki imajo največ tujih priseljencev — Britanija in Francija, tudi Švedska, Belgija in Nizozemska —, bodo najverjetneje doživele obrat k populizmu. Podobno velja za države, ki so lani sprejele največ migrantov (Nemčija).
Ti učinki se stopnjujejo z globino in trajanjem negativne gospodarske situacije ter z versko kompatibilnostjo in stopnjo zmožnosti asimiliranja migrantov.
Štiri svobode
Popolnoma prosta trgovina in popolnoma prosta mobilnost ljudi nista tako nedolžni zadevi, kot bi lahko sklepali iz učbenikov in moralističnih mitov in lahko v določeni konstelaciji vodita v eksplozivne učinke. To so zadeve, pred katerimi si — kljub liberalnosti in apriorni naklonjenosti do prostega pretoka blaga in storitev in do prostega gibanja ljudi — ne smemo zatiskati oči. Na to moramo biti pripravljeni. Ko pride do eksplozije (desničarskega) populizma, je prepozno.
S tem seveda ne želim potencirati negativnih učinkov. Želim samo opozoriti, da je treba prosto trgovino (globalizacijo) in prosto mobilnost kapitala in dela ustrezno dozirati. Treba je vzpostaviti ustrezne sistemske rešitve za moderacijo njihovih negativnih učinkov. Kvote na eni strani in socialna država na drugi so najbrž korak v pravo smer.
Toda za to je potrebna sprememba prevladujoče politične paradigme velikih držav. Glede na to, da so pod največjim pritiskom prav velike države kot ZDA, Britanija, Nemčija, Francija, so spremembe morda bližje, kot si mislimo. Morda tudi glede “štirih svobod” znotraj EU — pri čemer utegne biti schengen prva žrtev.
Opomba: Tekst je bil objavljen v ponedeljek, 19. septembra 2016, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Odprtost in uvoz politične polarizacije. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.
