Kako kulturni so naš župan, predsednik, premier, direktorji, uredniki?
V torek zvečer se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma končal letošnji 64. Ljubljana Festival. Obiskovalce sta nagovorila direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek in ljubljanski podžupan Aleš Čerin.
Pravzaprav je Čerin poskušal narediti neke vrste javni intervju z Brlekom, kar je izpadlo precej komično — zlasti glede strehe v v Križankah.
Bilo pa je naravnost groteskno, ko je prenašal pozdrave ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je bil takrat službeno v tujini.
Stvar ni tako nedolžna, kot jo je bolj ali manj nerodno in neartikulirano, s klobasastim glasom razlagal podžupan v imenu svojega šefa.
Zoran Janković je v službi v Ljubljani in mora svoje službene dolžnosti opravljati po domačem urniku, ne pa po tujem. Jankovića ni bilo niti na otvoritvi niti na zaključku Festivala.
Ali Ljubljana za Jankovića ni avtonomno mesto? Ljubljana Festival zanj ni najpomembnejša, svetovno odmevna kulturna manifestacija v mestu, ki jo večinoma financira MOL?
Čigav hlapec je Zoran Janković?
Čigav hlapec je Zoran Janković, da mora v tujino, ko bi moral nagovoriti ljudi? Vedno bolj maloštevilne domače in vedno bolj samo še izjemoma tuje obiskovalce osrednjega ljubljanskega festivala s 120 kulturnimi prireditvami?
Kdo odloča, ali bo župan na službenem potovanju, ko ga mesto potrebuje? Jasno, da samo on sam.
Tudi ga ni bilo v petek zvečer na Ljubljanskem gradu na mestnem sprejemu gostov 31. Vilenice, ki so prišli v “najlepše mesto na svetu” iz 29 držav.
Darko Brlek je v torek na zaključku pozdravil “ministre”, “ekselence”… Ne vem, koga med njimi je opazil v dvorani. Jaz nisem videl nobenega.
Predsednik Borut Pahor je bil samo na odprtju 64. Ljubljana Festivala. Predsednik vlade Miro Cerar je bil samo na koncertu Mance Izmajlove. Župan Ljubljane Zoran Janković pa ni bil na nobeni izmed 120 prireditev letošnjega Festivala.
V enajstih tednih kulturnega in umetniškega dogajanja v svojem mestu si ni vzel niti dveh ur časa za obisk 64. Ljubljana Festival?
Podobno je bilo s slovenskimi poslanci, predsedniki strank, parlamentarnih in zunajparlamentarnih, slovenskimi evropskimi poslanci, pa s svetnicami in svetniki…
Kulturna beda, da te kap. To se ne dogaja nikjer na svetu. Tako slabo kot letos, ni bilo v tem oziru še nikoli.
Poneumljanje kot poslanstvo
Ni šlo mimo neopaženo, da ni bila razprodana nobena prireditev v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Niti najslavnejša orkestra, London Symphony Orchestra in amsterdamski Concertgebouw. Niti recital tenorista Piotra Beczałe.
V enem samem letu je kulturna zavest v Ljubljani opazno padla. Festival je letos v primerjavi z lanskim obiskom izgubil 15.000 obiskovalcev. Še lani jih je bilo 60.000, letos le 45.000 — tako da si ne upam niti pomisliti, kaj nas čaka prihodnje leto.
Za primerjavo: salzburški festival je imel letos okrog 260.000 obiskovalcev iz 82 držav. Pa je trajal le pet tednov. Zasedenost dvoran je bila nad 95-odstotna.
Tuji turisti v Ljubljani niso k obisku Festivala prispevali skoraj nič — razen tistih, ko so prišli načrtno na nekaj zvezdniških dogodkov, recimo na Beczało.
Kakšna je bila pri tem vloga RTV Slovenija? Nacionalna televizija se vsega kvalitetnega in najbolj vrhunskega boji. Njeno glavno poslanstvo je poneumljanje ljudi in vzdrževanje zaostalosti in kulturne nerazgledanosti javnosti.
Sicer pa: za kaj pa si bodo prizadevali pri oblikovanju nacionalnih kulturnih programov na RTV Slovenija, če na nobeni prireditvi ni niti direktorja in resornih direktorjev in celo urednikov, ker jih očitno ne zanima?
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v sredo, 14. septembra, pod naslovom Čigav hlapec je Zoran Janković?. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.
