Dan, ko je Erjavec enkrat v življenju imel prav

Nisem občudovalka nobenega slovenskega politika — še najmanj pa takšnih kot Karl Erjavec.

On uteleša uspešnega slovenskega politika. Vedno se znajde v vseh vladnih kombinacijah, vedno ga vodijo partikularnimi interesi svoje socialne skupine. (Tu mu parirajo edino zdravniki.) Flegmatičen, kameleonski in pragmatičen. Moči ima ravno toliko, da nobena vlada ne more brez njega. Čuti se primernega za vodenje kateregakoli vladnega resorja. Sposoben je dajati neobvezne izjave, ki jih prilagaja glede na okoliščine in interese, ki jih trenutno zastopa.

Skratka, najbolj domačijski politik od vseh, ki so že tako ali tako vsi brez izjeme domačijski. In kar je bistveno, Erjavec tega ne skriva. Ampak to je njegova elaborirana politična drža in praksa. V tem je po mojem skrivnost njegovega uspeha.

Nisem si mislila, da bom kdaj zapisala, da ima Erjavec prav. Vendar je nastopil tudi ta trenutek: pri polni zavesti in z vso odgovornostjo skratka izjavljam, da je imel Karl Erjavec enkrat v življenju prav.

Erjavec je povedal resnico

Kje? V oddaji Tarča na TVS. Kdaj? Četrtek, 8. septembra 2016. V oddaji so razpravljali o Cerarjevi vladi na polovici mandata.

Zlasti desnica je kot enega od ključnih neuspehov Cerarjeve vlade izpostavljala nerealizirano zdravstveno reformo. Povedali niso seveda nič novega. Nizali so že stare ugotovitve, obtožbe in sklepe. Najbolj izpostavljen je bil ta, da mora ministrica za zdravje odstopiti oz. da mora Cerar ministrico za zdravje odstaviti.

Kot običajno so trdili, da bo zdravstvena reforma rešila vse težave zdravstvenega sistema — od čakalnih dob in pomanjkanja sredstev pa seveda do tega, da se bosta po reformi cedila samo še med in mleko.

In potem se v tej kanonadi že videnih in slišanih neumnosti in neresnic pojavi Karl Erjavec. Ki pove resnico. In sicer: da se zdravstvene reforme ne veseli, ker reforme ljudem ne prinesejo več, ampak manj.

Erjavec je jasno in glasno povedal na Televiziji Slovenija, da bomo državljani in državljanke po zdravstveni reformi imeli slabši zdravstveni sistem, kot ga imamo zdaj. In lakonično dodal, da je to bistvo reform.

V čem je bistvo reforme?

Bravo, Erjavec! Ker za to pri zdravstveni reformi gre oz. bo šlo. Gre za slabši zdravstveni sistem. Z reformo bo država skrajšala seznam zdravstvenih storitev, ki jih Slovencem in Slovenkam (še) plačuje. Do naslednje reforme. Ko bo ljudem spet nekaj vzela.

Ker točno za to v reformah današnjega globalnega kapitalizma gre. Zato jih država in privatni kapital spodbujata, zagovarjata, forsirata in uvajata. Zato jih zagovarja tudi politična desnica, ki je politično utelešenje interesov kapitalskih elit. In točno zato jih kritizira levica. Ker ve, za kaj v neoliberalnem kapitalizmu pri reformah gre. Kaj prinašajo. In komu. Kaj odvzemajo. In komu.

Drobno telesce ministrice za zdravje

V tej perspektivi se zdi, da je to, da Cerar ne dá ministrice za zdravje in da nenehno izjavlja, da ima njegovo zaupanje in podporo, ena redkih levih potez Cerarjeve vlade. Ki se je verjetno ne zaveda. Na srečo. Ker bi Milojko Kolar Celarc sicer takoj žrtvoval. Jo zamenjal. Na njeno mesto pripeljal drugo ministrico. Kalibra Irgl. Ki bi reformo takoj in nemudoma uresničila. V skladu z lastno ideologijo. In na škodo absolutne večine Slovencev in Slovenk.

Pred to škodo nas zdaj brani drobno telesce ministrice za zdravje. Ki se očitno zaveda vsaj dvojega: tega, kar bo sledilo, ko bo reforma uresničena, in tega, za kakšnimi in katerimi partikularnimi — beri: domačijskimi — interesi stojijo zagovorniki reforme.

Gospa ministrica je namreč že v letih, ima izkušnje, osebno pozna ključne akterje v zdravstveni sferi in partikularne interese, za katerimi stojijo zagovorniki reforme.

Zato tudi gre ministrica vsem tako na živce. Gospa MKC igro razume. Jo igra po svoje. Po svojem prepričanju. Ne popušča. Niti tistim, ki jo blatijo. Niti desnici. Niti novinarjem. Niti medijem. Nikomur.

Zdravje kot vrednota — in vrednost

V današnjem globalnem, neoliberalnem kapitalizmu je tako, da kapitalski centri vsem in vsakomur jemljejo vse, do česar lahko pridejo in česar nacionalne države ne ubranijo. Zato jim grejo nacionalne države na živce. Zato poskušajo omejiti moč države. Zato poskušajo državam na različne načine moč tudi odvzeti. Tudi z mednarodnimi trgovskimi sporazumi.

Odgovorni nacionalni politiki bi se teh temeljnih značilnosti današnjega globalnega ustroja morali zavedati. Jih vzeti v račun. In se proti njim boriti. Kolikor je pač mogoče. In povsod, kjer je mogoče.

Zdravstvo je ena ključnih sfer tega boja. Tam, kjer so nacionalne države izgubile zdravstveni sistem — se pravi izvedle reforme, ki so jih od njih zahtevali kapitalski centri —, so nastopile posledice, ki so znane vsem in ki so tudi natančno popisane: zdravstveno stanje prebivalstva se je poslabšalo, življenjska doba se je skrajšala, ljudje umirajo za boleznimi, ki jih v državah kapitalskih centrov zdravijo rutinsko.

Je to tisto, kar želimo večini Slovencev in Slovenk?