Nekega dne se bomo zbudili v svet brez kapitalskih trgov

Ob izbruhu krize leta 2008 se je Lloyd Blankfein, predsednik uprave Goldman Sachsa, zagovarjal, da finančni sektor “opravlja delo Boga“.

To seveda ni res — ni pa daleč od dejstva, da se finančni sektor res ima za boga in da se obnaša kot gospodar sveta.

Od milostne podpore finančnega sektorja je odvisna usoda družin, podjetij in celih držav. Ko se finančni sektor v svojih špekulacijah zapleza davkoplačevalci ječijo. Posredovati mora država. Finančni sektor sanira in dokapitalizira z denarjem davkoplačevalcev.

Toda: ali je to vredno svojega denarja? Si finančni sektor to zasluži?

Kaj dela finančni sektor?

To vprašanje si je nedavno zastavila Lynn Stout, profesorica na Pravni fakulteti Univerze Cornell, v komentarju za — ne boste verjeli — ProMarket blog, ki ga ureja zloglasna čikaška poslovna šola (The University of Chicago Booth School of Business).

Stoutova secira ključne funkcije finančnega sektorja in analizira, koliko so v sodobnem svetu res relevantne in ali si ameriški Wall Street dejansko zasluži letne plače v višini 500 milijard dolarjev.

Finančni sektor naj bi opravljal dve ključni funkciji: prvič, posredoval prihranke varčevalcev tistim, ki ga najbolj učinkovito investirajo, in drugič, zagotavljal likvidnost na trgu.

Prvo je bilo nekoč vloga bank. Te so zbirale depozite in jih v obliki kreditov posredovale naprej. Toda banke že nekaj desetletij tega ne delajo več. Denar ustvarjajo iz nič tako, da na drugi strani bilance kot vir naknadno zabeležijo fiktivni depozit.

Svež kapital?

Finančni sektor naj bi zagotavljal svež kapital podjetjem. Tega recimo pri nas ne počne. A tudi v ZDA, ki so najbolj razvit kapitalski trg, je tega samo za vzorec. Finančni sektor beleži samo 10% dobička iz naslova zbiranja svežega kapitala za podjetja. Preostalih 90% dobička pa ustvarijo s trgovanjem na sekundarnem trgu — torej s premetavanjem delnic in obveznic. Kar pa je seveda igra z ničelno vsoto: kar eni dobijo, drugi izgubijo.

Vprašljiva je tudi druga funkcija — zagotavljanje likvidnosti oz. omogočanje, da lastniki delnic in obveznic hitro prodajo svoje premoženje. Večina prihrankov je namreč dolgoročne narave, saj so vezani v vzajemnih in pokojninskih skladih. Funkcija zagotavljanja likvidnosti je torej pomembna predvsem za špekulante na finančnem trgu, ki s kratkoročnimi transakcijami iščejo dobičke.

Finančni sektor naj bi sicer opravljal še tretjo funkcijo: zagotavljal informacije o cenovnih trendih, na podlagi katerih bi se poslovni subjekti lahko učinkoviteje odločali o bodočih naložbah.

Toda finančni sektor te informacije najbolj natančno dá od sebe šele takrat, ko pride do transakcije — da ne omenjam, da je prej ogromno komunikacijskega šuma —, ko je že zdavnaj prepozno.

300 let

Stoutova tako pride do ugotovitve, da finančniki — za razliko od zdravnikov, medicinskih sester, gasilcev, pilotov, učiteljev itd. — ne opravljajo nobene posebej koristne funkcije za družbo, temveč služijo le sami sebi. Izmišljajo si nove in nove produkte, da lahko povečujejo dobičke in napihujejo svoje že tako ali tako bajne plače.

“Kakšno korist ima družba od Wall Streeta? Zdravniki in bolniške sestre skrbijo za zdravje ljudi. Gasilci in reševalci rešujejo življenja. Telekomunikacijska podjetja in izdelovalci pametnih telefonov omogočajo ljudem, da komunicirajo na daljavo. Menedžerji v avtomobilskih podjetjih in piloti jim pomagajo fizično premagovati te razdalje. Učitelji in profesorji pomagajo učencem in študentom pri učenju. Bankirji z Wall Streeta pa pomagajo v glavnem sami sebi.”

S Stoutovo se je težko ne strinjati. Vse največje krize v zadnjih 300 letih je povzročil finančni sektor s svojimi špekulacijami. Finančne krize so najhujše, najgloblje in najdaljše in povročijo daleč največ škode. Brez velikega tveganja lahko rečem, da ne bi bilo nobene posebne škode, če bi se zbudili nekega jutra v svet brez kapitalskih trgov.

Kam bi vlagali svoje prihranke pokojninski skladi? V nacionalne državne obveznice — kar je najbolj varna oblika. In kje bi se financirale države? Pri poslovnih bankah.

Opomba: Tekst je bil objavljen v četrtek, 1. septembra 2016, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Je od finančnega sektorja sploh kakšna korist?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.