Zakaj grejo Ljubljančanom turisti na živce?

1.9.2016 / 06:10 4 komentarji
To je tipično za malomeščanstvo, ko se sooči s kozmopolitizmom. In ali nam gre tako dobro, da se bomo otepali denarja?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ljubljana še zdaleč ni edino mesto, kjer grejo turisti domačinom na živce. Morda je edino v Sloveniji, nikakor pa ne na svetu. Da so turisti nadloga, je urbana folklora v vseh večjih in velikih mestih. V Ljubljani kot nepričakovani in vedno bolj popularni destinaciji so si meščani s tem kvečjemu pač malo manj na jasnem kot v že dolgo obleganih prestolnicah.

Dnevnik je v ponedeljek objavil še kar pameten komentar, v katerem avtor našteva negativne vplive ljubljanskega turističnega buma: gneča na mestnih ulicah in trgih, prezasedenost lokalov, dražje gostinske storitve, višje cene najemnin (stanovanj za oddajo)…

Vse to ni neres — se je pa treba vprašati, ali so ti stranski učinki res tako grozni, da bi morali začeti razmišljati o “turističnem modelu, ki bo sprejemljiv tudi za meščane […] še preden bo Ljubljana postala žrtev svojega uspeha”.

Žrtev svojega uspeha? Lepo rečeno. Pa je to sploh možno?

Odkod ta prezir?

Prezir domačinov do turistov in omejevanje turističnih dejavnosti je zanimiv fenomen. Odkod to sploh izvira?

Dnevnik pod naslovom Meščan v Ljubljani poleti ogrožena vrsta navaja primer Barcelone, kjer se je število turistov v 20 letih popeterilo in kjer je županja uvedla (in podaljšala) moratorij na gradnjo hotelov in odpiranje apartmajev. Pri tem se je v tekst vrinila beseda “horde”. Horde turistov.

To me je spomnilo na članek o Benetkah, objavljen enkrat v 90. v New Yorkerju. V njem je bila objavljena izjava tedanjega župana Massima Cacciarija, ki je rekel — dobesedno —, da “horde Poljakov in Slovencev” v mestu samo delajo gnečo. Pridejo, v 12 urah zapravijo 10 ali 20.000 lir in grejo.

Podobno imamo zdaj Ljubljančani pol kufer “hord” turistov iz Azije in — če smo že pri tem — iz Italije. Nič hudega, če imajo nas za “horde” kje drugje. To je tako, kot če vam v avtu grejo na živce kolesarji, kot kolesarju pa avti (in pešci).

Resno, zakaj nam grejo turisti na živce? Ker nas motijo? Ker nimajo pojma o mestu, v katerem mi kao poznamo vsak vogal? Ker mi sami ne bi nikoli šli na organizirane skupinske počitnice z vodičem? Ker vidimo, da se imajo fajn, zraven pa si mislimo, češ, naj poskusijo živeti tukaj, pa bojo videli hudiča?

Turistična ekspanzija je za Ljubljano dobra. Če ne bi bilo (toliko) (in vedno več) turistov, bi bila Ljubljana dolgočasnejša in manj dinamična. Gostinska ponudba se v zadnjih letih povečuje hitreje, kot se povečuje število turistov. Turisti pridejo in grejo, lokali pa ostanejo. In tudi pozimi niso prazni. — [Fotografija: Marko Crnkovič.]

Tako imenovano najlepše mesto na svetu

Po mojem v Ljubljani še ni treba razmišljati o omejevanju turizma. Kot rečeno, nerganje nad turisti ni endemično, je pa za malomeščanstvo, soočeno s kozmopolitizmom, pri nas še tem bolj tipično.

In to še ni vse! Ali gre mestu (in državi) tako dobro, da se bomo začeli otepati denarja?

Turistična ekspanzija je za Ljubljano dobra. Če ne bi bilo (toliko) (in vedno več) turistov, bi bila Ljubljana dolgočasnejša in manj dinamična. Gostinska ponudba se v zadnjih letih povečuje hitreje, kot se povečuje število turistov. Turisti pridejo in grejo, lokali pa ostanejo. In tudi pozimi niso prazni.

Tudi nativno obiskovanje lokalov se zadnja leta povečuje. Možnosti izbire hrane in pijače in lokalov — in tipov lokalov — je neprimerljivo več kot nekoč, kar je vse posledica razcveta turizma. Tako imenovano najlepše mesto na svetu bi bilo bistveno bolj pusto, če bi se po Centru sprehajali samo Ljubljančani.

Pretirano bi bilo trditi, da turisti z vsega sveta prinašajo kulturo v mesto. Lahko pa rečemo, da od njih prevzemamo — no, tisti, ki jim prej ni bilo tega — ta prostočasni hedonizem, uživanje v pohajkovanju po mestu. Bolj ko je Ljubljana všeč turistom, bolj bo všeč tudi nam.

Razlivanje Centra navzven

Nič hudega, če nam grejo turisti na živce. To je naš interni, lokalni joke. Zaradi tega nam ni treba biti do njih osoren in nesramen. Pa saj jih najbrž nihče ne pošlje v Šiško, če ga vprašajo za pot na Prule.

Res je seveda, da je poletna gneča v Centru in v Stari Ljubljani nevzdržna. Že čez dan, kaj šele zvečer. Res je, da te mine posedeti na pivu ali kaj pojesti (če sploh najdeš prosto mizo).

Ampak tako kot se je pol predmestne Ljubljane najprej moralo navaditi na Center, se ga bo zdaj moralo odvaditi. Ljudje, ki ne prenašajo “hord” turistov, naj začnejo ostajati v svojih kvartih, če se jim hočejo izogniti.

Tako se bo turistična, gostinska in kulturna evforija Centra začela razlivati navzven. Krakovski nasip je že v vzponu, prenovljena Eipprova bo še tem bolj, posredno célo Trnovo. Razvile se bodo tudi Prule. Nabrežja Ljubljanice od Špice proti Centru čakajo in čakajo tako turiste kot domačine. Tabor je v tem smislu že kolikor-toliko razvit, s Centrom ga povezuje žila Trubarjeva. Kdo ve zakaj so od sveta odrezane Poljane, tam je še ogromno potenciala.

Mesto zase — s centrom zase — je vsekakor Šiška. Edino mesto v tem mestu. Ne vem, zakaj ni tako v drugih delih Ljubljane. Morda zato, ker so tam planirali po socialistično?

Best kept secret

Deset, dvajset let nazaj se nam je zdelo super, ko smo dobivali ta stereotipni serijski kompliment, da je Slovenija “dobro varovana skrivnost” (Evrope). Jah, zdaj smo pač bolj znani — pa nam spet ni prav.

Tudi se mi zdi natolcevanje, da se bodo zaradi airbnb ponudbe podražile najemnine za stanovanja. Bogu bodi potoženo, te nikoli niso bile poceni — niti zanikrne luknje, kaj šele večje stanovanja na tako imenovanih elitnih lokacijah.

Sploh pa airbnb ni konkurenca na trgu nepremičnin (za oddajo), temveč konkurenca hotelom in apartmajem. In sploh: stavim, da je tistih 300 stanovanj na airbnb-ju cenovno ustreznejših — četudi niso poceni — kot tisti na nepremičninah.net.

Turizem izboljšuje trgovske veščine.

Meščan ni ogrožena vrsta. Ne poleti ne v Ljubljani — in predvsem ne zaradi turistov. Meščan je ogrožena vrsta v mestu, ki je samemu sebi zadosti.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE