Bog vam daj zdravja in službo v javnem sektorju!

21.8.2016 / 06:10 Komentiraj
Država naj bo pravična in poštena do vseh. Močno upam, da se bodo zaposleni v privatnem sektorju zbudili iz otopelosti.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Novinar Financ Karel Lipnik me je ta teden pretresel z enim svojih prispevkov. Čudim se, da zaradi tega ni završalo v medijih in predvsem v gospodarstvu — pa tudi v njihovih sindikatih.

Dopustniško obdobje očitno preusmerja misli k drugim vsebinam, zato so podatki, zaradi katerih bi bilo treba poklicati na odgovornost ljudi, ki so ali so bili na položajih, šli tiho mimo nas.

Pisal je namreč o rasti plač in zaposlovanja v javnem sektorju ter podatke primerjal z realnim sektorjem, torej z gospodarstvom.

Grafi so nazorni in bijejo v oči. Kako je mogoče, da smo v državi, ki je komajda zlezla iz krize, ki ima zaskrbljujoče visoko zadolženost, kjer stalno govori o zatiskanju pasov in varčevanju na vseh koncih in krajih in ministrstvih, ves čas krize neutrudno zaposlovali v javnem sektorju?

Danes je v javnem sektorju namreč zaposlenih 20.000 ljudi več kot leta 2005. Takrat okoli 145.000, danes 165.514!

Nekaj je hudo narobe

Po drugi strani pa je v gospodarstvu danes zaposlenih kakšnih 12% ljudi manj kot na najvišji točki leta 2008. Takrat je v zasebnem sektorju delalo okoli 650.000 ljudi, danes nekaj manj kot 582.000!

Državljani ugotavljamo, da imamo počasen in neučinkovit birokratski aparat, ki pri vseh teh modernih tehnologijah danes zaposluje 20.000 ljudi več kot pred dobrimi desetimi leti! Še dodatno in neglede na to pa nas omejuje še preveč regulirana država.

Zanimiva je tudi primerjava plač. Tudi ta potrjuje, da je veliko težje zaslužiti kruh v gospodarstvu kot pa v varni javni službi. Zato vam lahko samo zaželim, naj vam bog nakloni zdravja in zaposlitev v javnem sektorju.

Povprečna bruto plača javnega uslužbenca je od junija 2014 do junija letos zrasla za 3% (s 1772,65€ na 1.828,92€), povprečna bruto plača zaposlenega v gospodarstvu pa v istem obdobju za 2% (s 1.396€ na 1.429,22€) — pri čemer so bile plače v javnem sektorju v povprečju že tako ali tako višje za 27% kot v privatnem!

Ne bi bilo pošteno obesiti vso odgovornost samo na eno vlado. Dosežke, o katerih govorim, moramo pravično porazdeliti tudi med naslednje. Po Pahorju jo je vodil ​Janez Janša, po njem pa ​Alenka Bratušek. Sedanjo vodi — vsaj formalno — ​Miro Cerar.

Od Pahorja do Cerarja

Kriza je začela lomastiti po Sloveniji leta 2009. Kdo je bil takrat na oblasti kot predsednik vlade in kateri so bili njegovi ministri, je zgodovina zabeležila. Če ste pozabili, si osvežite spomin o takratni vladi, ki jo je vodil sedanjii predsednik države Borut Pahor.

Ne bi bilo pošteno obesiti vso odgovornost samo na eno vlado. Dosežke, o katerih govorim, moramo pravično porazdeliti tudi med naslednje. Po Pahorju jo je vodil Janez Janša, po njem pa Alenka Bratušek. Sedanjo vodi — vsaj formalno — Miro Cerar.

Res je, da je krize — vsaj začasno in statistično — konec in da so podatki o zmanjševanju brezposelnosti in rasti BDP v Sloveniji spodbudni. Toda večina kazalcev naše kvalitete življenja je še vedno na ravni pred krizo.

Še vedno preveč ljudi — kar 13%! — živi v revščini. Dve tretjini zaposlenih imata podpovprečne plače. Mnoge nerešene zadeve bodo šele obremenile naše javne izdatke. Vrniti moramo nekajsto milijonov evrov varčevalcem nekdanje LB na Hrvaškem in v Bosni. Ne vemo še, kako se bo iztekel problem izbrisanih lastnikov podrejenih vrednostnih papirjev naših bank. Že samo te obveznosti lahko nanesejo okrog milijardo evrov.

Še vedno se ne lotevamo pravih problemov, ki bi dolgoročno vzpostavili zdrava razmerja med javnim in zasebnim sektorjem ter med delovno aktivnim in upokojenim prebivalstvom.

Za enega upokojenca dela pri nas samo še 1,3 zaposlenega. Starejši, a še aktivni državljani, ki delajo v zasebnem sektorju, se hočejo čimprej upokojiti, ker si lahko samo tako zagotovijo zanesljive prihodke in se umaknejo na varno pred vse bolj nevzdržnim stanjem na delovnem mestu.

Pri 55+ letih so mnogi že odveč, njihovo znanje in izkušnje niso vredne nič, postajajo breme v podjetju. Po predlogu nove zakonodaje pa bodo lahko nadrejenemu tudi nesimpatični.

Za ilustracijo, koliko na boljšem in kako zaščiteni so javni uslužbenci, naj navedem primer državnega uradnika, ki je na razpisu za evropska sredstva prepozno oddal dokumentacijo in s tem naredil davkoplačevalcem za 9 milijonov evrov škode.

Je odgovarjal za posledice svoje malomarnosti? Seveda. Za 20% so mu znižali plačo. Pri tem je vsaka beseda odveč.

Dvigovanje plač in prijateljsko zaposlovanje v javnem sektorju bo tem ljudem prineslo osebno zadovoljstvo, politikom pa glasove na naslednjih volitvah. Nas pa bo prikrajšalo za pozitivne učinke krhke trenutne uspešnosti in za možnost dolgoročnega okrevanja.

Predvsem pa takšno ravnanje spodkopava zaupanje v primerne, do vseh državljanov pravične odločitve. Navsezadnje od države pričakujemo samo to, da bo poštena do vseh. Ker tudi drugi del volilnega telesa se nekega dne utegne prebuditi iz svoje dolge otopelosti. Močno upam!


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v soboto, 20. julija, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Naj vam tisti zgoraj da zdravja in javno službo. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE