Rasizem Zahoda (1.): “Mi” in “barbari”

8.8.2016 / 06:08 13 komentarjev
Rasizem je drža, ki jo Zahod prakticira do vseh, ki so drugačni. Vseeno, ali gre za Neevropejce ali Vzhodnoevropejce.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ko sem pred dvema tednoma pisala o tem, da moramo vzroke za terorizem mladih Evropejcev neevropskega izvora iskati bolj v zahodnih družbah in ne toliko v njihovih osebnostnih značilnostih, sem omenila dejstvo, da je ena od imanentnih logik Zahoda rasizem kot neenakost posameznikov in skupin različnih ras in različnih kulturnih pripadnosti.

Ta neenakost je v direktnem nasprotju z ideološko deklarirano enakostjo in načelom enakih možnosti vseh — neglede na spol, socialno, rasno ali kulturno ozadje posameznika/posameznice.

To nasprotje posameznike frustrira. Ker vedo, da sami ne morejo uresničiti teh principov, v katere tudi sami verjamejo — neglede na to, kako se v družbi obnašajo in kaj poskušajo doseči —, jim ne preostane drugega kot udariti po družbi, ki očitno laže.

Etnocentrizem

Inherentni rasizem in etnična neenakost zahodnih družb imata vrsto razlogov. Eden od njih je spontani etnocentrizem.

Gre za držo, ki se manifestira v prepričanju, da so samo pripadniki naroda, za katerega gre, lahko reprezentativni, “pravi”, “večvredni” predstavniki družbe.

To prepričanje zadeva ne samo posameznike, ampak tudi značilnosti njihovih družb, njihovega načina življenja, njihovega okusa itd. Predstavniki vsake zahodne družbe praviloma menijo, da so sami edina prava ali najbolj prava oblika človeškega bivanja, da je njihov način videnja in razumevanja sveta edini pravi ali najbolj pravilen, da je njihov način početja stvari edini pravi in/ali najboljši itd.

To potegne za sabo tudi sklep, da so vsi tisti, ki ne živijo tako, kot živijo oni, in ki sveta ne vidijo in ne razlagajo tako, kot ga vidijo in razlagajo oni, v bistvu inferiorna oblika človeškega bivanja, manjvredni ljudje, “barbari“, ki jih je treba — če je le mogoče — spremeniti v “prave ljudi”.

Iz zornega kota katerekoli zahodne etnične skupine to v bistvu pomeni spremeniti Nezahodnjake “v nas”, ki delamo prav, ki stvari razumemo prav, ki smo najboljša, superiorna različica človeškega bivanja in človeške eksistence.

To je drža, ki jo Zahod prakticira do vseh, ki niso Zahod. Pa naj gre za Neevropejce ali Vzhodnoevropejce.

Brez rasizma ne bi bilo ekspanzije Zahoda

To pa ni edini razlog za inherentni rasizem in etnično neenakost v zahodnih družbah. Drugi razlog leži v logiki, ki je oblikovala svetovni ekonomski in družbeni ustroj 20. stoletja.

Danes vemo, da je bil eden od ključnih temeljev tega ustroja rasizem. Rasizem, ki je bil del ekonomije in ekonomskih procesov. Rasizem, ki je bil del logike eksploatacije in eden od ključnih dejavnikov ekspanzije Zahoda.

To dejstvo jasno izpostavljata tudi Hart in Hann v svoji Economic Anthropology (2011). Tako med drugim pišeta:

“Karibski ekonomist in nobelovec Arthur Lewis (1978) je prepričljivo pokazal, da je bila svetovna družba 20. stoletja oblikovana na posebni zgodovinski konjunkturi, ki je temeljila na rasnih razmejitvah. V treh desetletjih pred 1. svetovno vojno je 50 milijonov Evropejcev zapustilo domove, da bi udomačilo zemljo v novih kolonijah (tri četrtine od njih v ZDA). Enako število Indijcev in Kitajcev je z ladjami pripotovalo v kolonije za pogodbene delavce. Ta dva toka migrantov pa je bilo treba od takrat naprej strogo ločiti, čeprav sta bila njihovo delo in nivo veščin pogosto ista. To pa zato, ker so bili belci plačani v povprečju 9 šilingov na dan, medtem ko so Azijci prejemali samo 1 šiling na dan… V tem času vzpostavljena zahodna imperialistična delitev sveta na dežele dragega in cenenega dela je imela usodne posledice za njihov ekonomski razvoj.”

Zapisano pomeni, da je bil rasizem kot logika ekonomske eksploatacije eden od ključnih dejavnikov ekonomskega uspeha in ekspanzije Zahoda. Barva kože oz. rasna pripadnost sta bili več kot stoletje dejstvi, ki sta določali dovoljeno stopnjo eksploatacije oz. višino mezde. V tej logiki so bili vsi, ki niso bili belci, drugo- oz. tretjerazredni posamezniki, ki so bili v ekonomskem smislu tako tudi obravnavani.

Samoumevnosti

Ta logika je zaradi svoje ekonomske funkcionalnosti in zaradi trajanja postala samoumevni del zahodnega razumevanja sveta. Tako zelo samoumeven, da se večini Zahodnjakov verjetno zdi, da so Nezahodnjaki lahko srečni, da sploh smejo živeti na Zahodu. Praviloma v slabih, celo bednih, ponižujočih razmerah — seveda za belce. Za Neevropejce ne. Zanje so te razmere dobre, celo luksuz. Še posebej, če jih primerjamo z razmerami v njihovih nativnih družbah.

Večina Zahodnjakov verjetno ne ve, kaj bi lahko bilo s takšnim razumevanjem Nezahodnjakov in nebelcev narobe.

Toda zmotnost te logike še predobro razumejo Nezahodnjaki. Še posebej tisti, ki so rojeni na Zahodu. Razumejo tudi zato, ker jo vsak dan doživljajo na lastni koži. In to, da se ji upirajo, je edino razumno in spoštovanja vredno delovanje.  Razumno za njih. In razumno tudi za nas. Če ne zaradi drugega, pa vsaj zato, ker nas silijo ponovno premisliti nekatere samoumevnosti zahodnega razumevanja sveta.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE