Bliža se ekonomska fronta, ki bo spremenila svet: Vrnitev države blaginje

5.8.2016 / 06:10 5 komentarjev
Free market kapitalizem je mrtev, naj živi welfare kapitalizem. Globalizacije je konec, vračamo se k protekcionizmu.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Najbrž samo še peščica najbolj zadrgnjenih libertarcev avstrijske šole — in tisti, ki so prespali zadnjih pet let — niso začutili, da se bliža gromozanska ekonomska fronta.

In ta fronta ne bo prinesla opustošenja, temveč nov začetek za upehano gospodarstvo in brezidejno ekonomsko politiko. Obetajo se tektonske spremembe, kakršne smo doživeli v drugi polovici 30. let prejšnjega stoletja v ZDA in po letu 1945 v Evropi. Gre za vrnitev države blaginje, ki bo za seboj potegnila dramatične socialne spremembe.

Te spremembe se bodo zgodile na vsaj štirih področjih.

Pričakujemo lahko zaustavitev globalizacije in vrnitev k protekcionizmu. Države se bodo vse bolj zapirale vase: najprej z zapiranjem meja za migrante, nato za finančni kapital, na koncu pa še z dvigom ovir za trgovino s proizvodi in storitvami.

1. Združitev monetarne in fiskalne politike

Združitev monetarne in fiskalne politike. Za neposredno financiranje dohodkov prebivalstva z zajamčenim minimalnim dohodkom in helikopterskim denarjem.

Centralne banke bodo (s perpetualnimi obveznicami) neposredno financirale vladne izdatke za te namene. To bo zmanjšalo neenakost. Končni cilj pa bo povečanje agregatnega povpraševanja, spodbuditev anemične rasti in inflacije. Japonska bo prva, ki bo začela s tem eksperimentirati. Prve ukrepe je Abejeva vlada že napovedala s povečanjem fiskalnega stimulusa, dvigom plač v javnem sektorju in s transferji v korist tistih z najnižjimi dohodki.

2. Vrnitev tradicionalne razvojne politike

Vrnitev tradicionalne razvojne politike. Kot je pred dnevi napovedal tudi Branko Milanovic, bo to odmik v zadnjih desetletjih priljubljene “bottom up” razvojne politike.

Ta je temeljila na deregulaciji, zmanjševanju administrativnih ovir in čakanju, da bo zasebni sektor v zasledovanju lastnih sebičnih interesov poskrbel za celovit razvoj, polno zaposlenost in večjo rast produktivnosti in gospodarske rasti.

To se seveda ni zgodilo. Prišlo je le do stagnacije (ali zaostajanja rasti) dohodkov večine, hitra rast prihodkov za nekatere in do eksplozija neenakosti v večini razvitih držav.

Gre za ponovno uvedbo tradicionalne “top down” razvojne politike z velikimi vlaganji v infrastrukturo, javno šolstvo in zdravstvo, nacionalizacijo nekaterih ključnih (strateških) podjetij na področju infrastrukture in energetike ter z državnim selekcioniranjem in podpiranjem določenih dejavnosti in gospodarskih subjektov z državnimi pomočmi.

Ta sprememba se že dogaja. Tudi če bo v ameriški volilni tekmi zmagal Trump, bo drastično povečal državne naložbe v infrastrukturo. Clintonova pa tudi v šolstvo in zdravstvo.

3. Spremembe na davčnem področju

Spremembe na davčnem področju. Prerazdelitev dohodkov in razvojne naložbe (infrastruktura, javno šolstvo, zdravstvo) bo treba nekako financirati. Pričakujte dvig mejnih davčnih stopenj za najvišje dohodke, uvedbo ali povečanje obdavčitve premoženja (nepremičnine, kapitalski dohodki, dediščine), dvig trošarin na goriva, alkoholne pijače in uvedbo davka na nezdravo hrano.

Te spremembe bodo vlade morale narediti — neglede na svojo politično orientacijo. Vsi bodo to počeli. Glas ljudstva bo to zahteval.

Tudi libertarec Šušteršič pred leti ni imel nobenih težav z uvedbo 50-% mejne davčne stopnje na najvišje dohodke in z razmišljanjem o davku na sladke pijače, čemur je prej tako drastično nasprotoval.

4. Zaustavitev globalizacije in vrnitev k protekcionizmu

Zaustavitev globalizacije in vrnitev k protekcionizmu. Države se bodo vse bolj zapirale vase: najprej z zapiranjem meja za migrante, nato za finančni kapital, na koncu pa še z dvigom ovir za trgovino s proizvodi in storitvami.

Nihanje med večjo ali manjšo dozo liberalizma in protekcionizma smo v zadnjih petih stoletjih doživeli že nekajkrat, nazadnje v 30. letih prejšnjega stoletja.

Dejstvo je, da je globalizacija šla predaleč — v tem smislu, da je uničila stabilne službe v industriji in jih preselila na jug ali v Azijo. Srednji razred, ki je pri tem izgubil največ, zahteva spremembe. Politiki bodo morali slediti glasu ljudstva, če bodo hoteli preživeti na oblasti ali priti na oblast.

Obenem pa je ameriška destabilizacija Severne Afrike in Bližnjega vzhoda sprožila ogromne tokove migrantov proti Evropi. Kot lahko vidimo, je Evropa v samo nekaj mesecih spremenila svoje vrednote glede tega in zaprla meje. Eksplozija terorističnih napadov pa bo poskrbela za “zatesnitev meja” in “deportacije tujcev”.

Vem, sliši se grozno. Ampak vse to je že tukaj — pa če vam je všeč ali ne.

Vrnitev države blaginje

In kaj bodo te tektonske spremembe prinesle? Prinesle bodo vrnitev države blaginje oziroma welfare kapitalizma, kot smo ga poznali po 2. svetovni vojni in pred prihodom Reagana in Thatcherjeve v začetku 80. let. Prinesle bodo višjo gospodarsko rast, višjo rast blaginje za vse ter več dohodkovne in premoženjske enakosti.

Seveda pa bodo prinesle tudi rast inflacije, morda celo hiperinflacije. Toda ali mar vidite kakšno drugo alternativo za vrnitev k rasti?

Verjetno bomo čez nekaj desetletij kot reakcijo na vrnitev welfare kapitalizma ponovno dobili novega Miltona Friedmana kot ideologa ter novega Reagana in novo Thatcherjevo kot politična izvrševalca kontrarevolucije. Svet se pač premika naprej v ciklih.

Finančni trgi so se sprijaznili

In veste, kaj je pri tem najbolj zanimivo? To, da te spremembe, ta konec free market kapitalizma in začetek welfare kapitalizma, ali če hočete smrt (finančnim) trgom svojim klientom napoveduje recimo tudi avstralski investicijski sklad Macquarie.

To pomeni, da so se finančni trgi sprijaznili s tem, da bodo vlade v prihodnosti igrale bistveno večjo vlogo kot doslej in dominirale na finančnih trgih. Finančni trgi bodo izgubili precejšen del svoje glomazno prenapihnjene vloge iz zadnjih desetletij.

Toda nihče jih ne bo pogrešal. Nikoli niso odigrali kakšne pozitivne vloge. Samo polnili so žepe zaposlenim v tem sektorju in menedžerjem v drugih industrijah (zaradi sistema bonusov). In to ekscesno. Razvoja pa niso financirali nič bolj učinkovito, kot je to počel tradicionalni bančni sektor pred 50 leti.


OpombaTekst je bil objavljen v sredo, 3. avgusta 2016, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Konec free-market kapitalizma in začetek welfare kapitalizma. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE