Uredništvu Reporterja glede Maje Sunčič in Boštjana M. Turka
Menda na vas pritiskajo — pa ne Murgle —, da se znebite Maje Sunčič.
Pri pisanju jo praviloma zanese ad hominem. Olika v senci jeze zaostane za omiko.
Vseeno pa kolumnistka predstavlja dragocen ventil za vse tiste, ki so nekje globoko v sebi izgubili upanje, da desnica še kdaj pride na oblast, in ki vendarle iščejo uteho vsaj v tem, da nekdo dovolj glasno treska po mizi.
Podobno je menda v nemilosti tudi Bošjan M. Turk.
Vse tiste na desni, ki se čez ta dva spotikajo, je treba spomniti, da sta Sunčičeva in BMT samo skrajen produkt klime, ki ves čas išče, kdo je zares naš in kdo je udbaš, vrinjenec, podtaknjenec, Kučanov človek, vseglihar itd.
Del politične publike na desni nagrajuje tovrstno diferenciacijo. Zato podobno pišejo tudi mnogi drugi, vendar z manj talenta kot najbolj ostri peresi Reporterja — in očitno z ubogljivejšo izbiro tarč.
Najedanje, sitnarjenje in slaba volja
Z medsebojnim najedanjem, sitnarjenjem in slabo voljo je zastrupljena celotna scena na desnici. Tudi zato ni privlačna.
Ampak tega problema ne bosta rešila niti izključitev Boštjana M. Turka iz Zbora za republiko niti utišanje Maje Sunčič v Reporterju. Rešitev tudi ni enoumje, temveč dostojna in argumentirana polemika, v kateri se brusijo ideje in ljudje.
Sam se nikakor ne strinjam z načinom pisanja tistih, ki pomanjkanje argumentov pri obračunavanju s Peterletom, Ruplom, Jambrekom in drugimi nadomeščajo z zmerjanjem. Kljub temu pa raje vidim, da se ga. Sunčič tedensko spotika ob moje tako imenovano vsegliharstvo, kot da bi se desnica odpovedala svobodi govora in transparentnosti stališč svojih mnenjskih voditeljev.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v četrtek, 4. avgusta 2016, na avtorjevi spletni strani Čas-opis pod naslovom Spoštovano uredništvo Reporterja. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.
Z medsebojnim najedanjem, sitnarjenjem in slabo voljo je zastrupljena celotna scena na desnici. Tudi zato ni privlačna. — [Fotografija: Reporter.]