Retorično vprašanje: Smo razumeli Putina?

4.8.2016 / 06:10 4 komentarji
Predsednik Pahor je očitno prevzel pobudo pri krojenju slovenske zunanje politike. Je spoznal, da tu nekaj močno šepa?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Na dirkališču Hockenheim, 30. avgusta 2016.

Vladimir Putin v Evropo ne prihaja pogosto. Bruseljska uprava EU ga ne mara. Proti Rusiji so uvedli sankcije. Tudi Slovenija. To vsekakor ni v slovenskem interesu. A treba je spoštovati pravila kluba, katerega član si.

Zveza NATO nikakor ni v slovenskem interesu. V interesu politikov zagotovo, v interesu državljanov pa ne. Skrajni čas je za resno debato o slovenski vlogi v zvezi NATO.

Evropska unija prav tako ne more biti izključni interes Slovenije. Vprašajmo se takole: je lahko EU vitalni slovenski interes tudi takrat, ko ravnanje večine ogroža slovenske interese? Odgovor je seveda ne. In ker je tako, bi morali prevetriti svoje poglede na spreminjajoče se mednarodne odnose in na svojo vlogo v njih.

Nekoliko bolj zadržana in odmaknjena ali vsaj bolj nevtralna drža do Bruslja, Washingtona in Nata bi Sloveniji vsekakor koristila. Če že prej nismo, bi to lahko razumeli zdaj — po Putinovem obisku v Sloveniji.

Razmislek o slovenski zunanji politiki

Ruskega predsednika Vladimirja Putina še nikdar nisem videl zelo od blizu. Še najbližje sem mu prišel v Sočiju na dirki formule 1. Bernie Ecclestone je prebrisan in svoje posebne goste ponavadi pripelje pred kamere in novinarje, potem pa mu čudežno zazvoni telefon in jih tako za nekaj minut prepusti medijem.

No, pri Vladimirju Putinu mu to ni uspelo. Ruski predsednik je na dirko prišel šele med njo, po podelitvi pokalov pa je takoj zapustil dirkališče. Sprehodu po paddocku in med garažami pred štartom se je odpovedal — s tem pa tudi izognil zanj nepredvidljivim zahodnim novinarjem.

Spremljam medijske zapise ob Putinovem tretjem obisku v Sloveniji. Največ pozornosti je bilo namenjene gospodarskemu sodelovanju. Večina mojih kolegov se sprašuje, koliko bo njegov obisk pripomogel k bolj poglobljenemu sodelovanju med podjetniki in večji blagovni menjavi.

To je pomembna tema, brez dvoma. Ni pa najpomembnejša. Putinov obisk je še bolj kot to priložnost za razmislek o slovenski zunanji politiki. O tem, kakšna družba bi bila rada Slovenija.

Predsednik Pahor je naredil nekaj pogumnih korakov. Ne morem se znebiti vtisa, da je z nekaj potezami prevzel pobudo pri krojenju slovenske zunanje politike. Je spoznal, da v njej nekaj močno šepa? Ali pa gre spet samo za napuh in je želel z obiskom ruskega predsednika v Sloveniji dvigniti svoj osebni rejting?

Tretja pot

Bega me, da se po eni strani zavzema za federalno Evropo in močno EU, po drugi pa za poglobljeno slovensko prijateljstvo z Rusijo.

Oboje skupaj ne gre. Še posebej, če si majhna Slovenija. Z izjemo nekaj manjših članic je EU obenem tudi NATO. In NATO je ruski sovražnik. Če si v Natu, ne moreš sedeti na obeh stolih. Ne moreš imeti vsega. Lahko pa imaš to, kar bolj potrebuješ. So to dobri odnosi z Rusijo ali NATO? Kaj je za Slovenijo pomembnejše? Najbrž ne NATO. Ne, zagotovo ne NATO.

Dejan Steinbuch je med prenosom Putinovega obiska na TVS spomnil, da je Gallupov inštitut naredil svetovno raziskavo odnosa prebivalcev posameznih držav do ZDA. Slovenci so bili med desetimi Ameriki najmanj naklonjenimi narodi. Ali slovenskim politikom to res ne pove dovolj?

Slovenija je bila v vseh velikih vojnah del večjih ozemelj, držav in imperijev. V vojne so nas vedno potegnili drugi. Enkrat Avstrijci, drugič Nemci in Italijani, tretjič spet Srbi… Zdaj ni več nobene potrebe, da bi Slovence še kdo kdaj poskušal potegniti v kakšno veliko (ali manjšo) vojno. Samo še arbitražo o Piranskem zalivu in dogovor o nekaj drugih mejnih točkah s Hrvaško potrebujemo, pa bo Slovenija imela svoje trajne in mednarodno priznane meje.

Če ne prej, bo takrat nastopil čas za samostojno slovensko politiko. Če tega Slovenci niso bili sposobni v prvih 25 letih svoje samostojnosti, bi lahko zdaj počasi začeli razmišljati o tej novi, tretji poti, kot ji Pahor rad reče.

Smo razumeli?

Vprašajmo Slovence, kakšne politične povezave si želijo? So res zadovoljni z Evropsko unijo, kakršna je zdaj? Verjamejo, da je Slovenija v zvezi NATO bolj varna? Ali menijo, da bi bila bolj varna, če ne bi bila članica? Si članstvo še želimo ali bi bili raje zunaj?

Putin je v govoru ob Ruski kapelici pod Vršičem poudaril pomen razumevanja zgodovine, ki da je ne bi smeli prikrajati. Tudi ko je govoril o pomenu slovensko-ruskega prijateljstva, utemeljenega na žrtvah 1., še bolj pa 2. svetovne vojne, ga je prekinil spontan aplavz občinstva še pred prevodom.

Da ne omenjam njegovega zadnjega stavka pod Vršičem: zahvalil se je za prizadevanja za enotno Evropo, katere del je v prihodnosti tudi Rusija.

Smo razumeli? Slovenija je majhen košček zemlje. Izolirana je in na prepihu kultur in prometnih poti. Lahko pa postane dejansko samostojna.

Žalostno je, da na proslavo na Vršiču niso prišli poltiki, ki zastopajo tretjino slovenskega volilnega telesa. To je vsaj nedostojno, če nič drugega. Za to, da bodo Slovenci — oz. v njihovem imenu politiki — našli pravo pot v prihodnost, bo potrebnega še veliko več medsebojnega spoštovanja in enotnosti.

700 let pred Slovenijo

Slovenci smo ruski bratje, je bilo slišati na Vršiču. Smo pa tudi alpski in sredozemski narod, obrnjen na Zahod — ki po mnenju Vesne V. Godina priznava samo neposredno demokracijo in se ne vmešava rad v velike svetovne konflikte.

Če odmislimo materialno bogastvo, smo Slovenci res precej podobni Švicarjem. Bolj kot je videti na prvi pogled.

V ponedeljek, 1. avgusta, je bil v Švici državni praznik. Na ta dan leta 1291 so se na jasi Rütli združili prvi trije švicarski kantoni. Točno 700 let pred slovensko samostojnostjo.

Pregovor pravi, da lahko v partnerstvu uspešno zaživiš šele potem, ko si se naučil živeti sam. Slovenija se seveda še ni. Toda če bo Putinov tretji obisk v 15 letih pripomogel, da bo Slovenija končno stopila na svojo pot, potem obisku ne moremo zameriti niti tega, da je bil pietetne narave — kot pravijo pred Brusljem in Washingtonom zardevajoči slovenski politiki.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v soboto, 30. julija, na avtorjevem blogu www.miranalisic.com pod naslovom Čeprav ste na Zahodu, ste ruski bratje. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE