Moja zlata mama

Po tistih dveh tednih neprestanega joka sem vedla, da ne zmorem več. Vse odnose sem zjebala, poslala vse v kurac. Iz čist preprostega razloga: ker se nisem mogla več prenašat.

In kaj zdej narest? Zamenjat okolje je najboljš. Sej je res, da sebe debila vedno pelješ s sabo in da pred sabo ne boš ušel. Ampak jebeš me, da če prideš do takega podna, ti sam še to lahk reši rit.

Ideja je top, sam kam it zamenjat okolje? Jaz nisem ena tistih srečnic, k mamo vikend tam pa tam. Niti se ne morem preseravat, da lahk grem dvakrat na let v Dominikansko. Sej, ko bom velika in uspešna, prevedena v vse živo, še v latinščino, pol si bom nabavila eno bajto nekje v pizdi materni in bom na pol leta menjala. Pol leta v Zokijevem najlepšem mestu, pol leta pa nekje med Indijanci. Sam komp mi pustite.

Jaz bi ukinila ta keš. Kako je možno, da jaz obsedim v eni luknji vsa zapita pa zadeprana? A si ne zaslužim met keš, da se mal v roke vzamem? Baje znajo eni to zastonj narest.

Trst

In pade iz nekje majka z neba in mi prijavi: “Ja, jaz grem v Trst, k mam glih možnost enga fleta tam. Če češ, prid zraven.”

Uf. Pa še enkrat uf. Ne me fucking jebat. Jaz iščem mir, dopust, sam nekam stran!

Ker jaz pa moja mati pesem zase. Zajeban odnos. Ne da se ne bi mele rade. Še preveč. Če bi se keri kej zgodilo, se drugi scufa. Sam nazadnje sva ble skupi več k dve uri ene 20 let nazaj.

Te mama–hči odnosi, to je itak odfuk. Sam to je že za v drugo zgodbo.

In sem si na konc rekla: “Ma vozi tja, ženska glupa glava. Zastonj maš za spat, kruzala boš po svoje naokol, flet ma 200 kvadratov, še srečale se ne bosta. Pa baje se lahk tud v morje fukneš. In če ti dopizdi, lahk zmer greš nazaj.”

Sej plan je bil res tipi-topi. Sam jaz sem mal pozbla, da mislim tam kr čez noč neki naokol spreminjat svoj life in da bo mati ipak nekje v bližini. In sem uletela prvi dan na hojladri. Pač moj tipičen dan, ko sem začela že zjutri nabijat. Mati je sicer neki sikarla, sam sem valda nazaj pribijala: “Kaj? Sej je dopust.”

Sam okej. Sam tok munjena pa nisem bla, da ne bi hotla spat prvo noč skor nč. Resno. Dabodga jim pocrkale vse vespe. Jebala me via Carducci. Zdej doma se mi zdi, k da v gozdu živim.

Izvidnica na easy

Drug dan sem si na mal bolj easy vzela pa šla v izvidnico, v keri kafani bom kradla wifi pa kje bom drinkala. Tud kle sem se pri planu mal zajebala. Pozabla, da so piri malenkost dražji kokr pri nas. In drug dan zvečer sem si jih natovorila za dam in ker je neki štrajkal wifi v fletu, dejansko ni blo druge, k da sem šla z mamo klepetat.

In kr naenkrat dojamem sceno, da sedim pred nekim kaminom v hudem fletu, uni motorini vzun prdijo, voham nekje morje, vroče za popizdit, jaz pijem pivo, si zvijam jointe in si z majko razlagava vse živo o svojih lajfih.

Kaj vse nisem zvedla. Pa sej sem skoz po slikah vse vedla, sam nikol si nisem vzela cajta, da mi pove vse te njene dogodivščine. Kje ta vse ni bla po svetu in kaj ni vse doživela! In midve tam sediva in sva mirni in se mava fajn. Pol se mi je sicer neki preveč vžgal jezik, pa je takoj zasikala: “Tereza, kok si ti spila dans?” — “Ne velik, mami, to me je joint tko zadel.”

Džizs. Ker pazi, ganje sem si vzela točno za dva dni. Pol odmor. Se ne spomnim, kdaj je nazadnje minil en dan, da ne bi kadila ganje. In se zbudim tretji dan in si rečem: “Dej zdej stop. Ni fer do majke, k se ji bo sfuzlalo, če bo šlo tko dalje. Plus, si nisi prišla sem neki spremenit življenje?”

Klik

Sej res. In mi je v glavi en čuden klik naredilo. Izkoristi, pizda ti materna! In sem si res dneve res čist naokol obrnila. Spet sem začutila tist, kok je lepo, ko hodiš po ulicah in veš, da ne boš nobenega poznanega srečal, folk okol tebe čeblja v italijanščini, jebe se vsem zate. Lahk si razčefukan, lahk nisi, vseen ti je. In sem čist na easy zadihala. Jebeš skrbi, dihaj! In res nisem več niti enga pira spila čez dan, se šetala naokrog, se skotalila do plaže prebrat kej, pa opazovat mal folk okol sebe.

Majka me je še v shopping zvekla. Vsakič je uletela: “Tereza, veš kok dobre superge sem vidla!” Drug dan jovo na novo: “Tereza, veš kere hude mikice, greva tja nujno!”

Moja mami, zlata mami. Sam fuck, jaz pa shopping, so no go. Ampak sva kr hodile okol, pol sem že čist notr padla: “Joj, jaz bom spet uhane začela nosit.” WTF? A nisem rabla še dva meseca nazaj očala za kamorkoli? Za dva metra okrog bloka sem bla sposobna. Kakšni uhani zdej? Za koga? Pa ta najbolj sexy bele kopalke nabavit, itak. Za kam že? Zate, za kamorkoli, buča, k si na vse pozabla.

In sem kr naenkrat dojela, da nč več ne jokam, ne počutim se slabo, da sem prov dobr. In če sem že pomislila na vse skrbi in na pisanje, bralce, ponatise pa ne vem kaj, mi je majka hitr zatežila: “Pa dej si mir, sej si na dopustu. Pust komp, pozab vse.”

Edina procedura, k sem jo mela, so bli trije pirčki zvečer v kafani pod bajto. Tja sem uletela s kompom in si privoščila tre birre medie Heineken. Takrat sem prečekirala FB, maile in plačevala pivo po 4€. Ko sva se dobila z bralcem — ja, tud v Trstu mi rata knjige dilat —, sva šla na Piazza d’Unità na drink. Štir pire vsak, 50€.

In kr naenkrat ne sam, da dojameš, da se ful boljš počutiš, ampak tud zgledaš kr naenkrat drugač. Rjav, petkrat manj zabuhel. Drugačen.

Reality

Ampak po dveh tednih se mora človek vrnit v svoj reality. In moj je totalno fucked up. Ker vrnit se in nadaljevat vse to, tist je pizdarija. 

Ko sva se z mamo razšle, sem jo objela in ji rekla, da hvala za vse. Da sem ful vesela za ta dva tedna in da je blo super. Sem prov vidla, da ji je šlo na jok. Po mojem je za sekundo spet vidla uno svojo mejhno pridno Terezo.

Ker mene je vedno skrbelo, da ne bom nikol z njimi razčistila, da bo kdo od nas umrl in bo vse ostalo nedorečeno. Zdej vem, da sem zadnja tri leta z vsemi tremi zrihtala nazaj odnos. Sam to so že spet druge zgodbe.

Spet na Metelkovo

In sem uletela direkt na Metelkovo, k je bil glih petek. Ura deset zvečer, jaz pa po enem letu depre vsa rehabilitirana, okrancljana, nohti nalakirani, uhani, čist ta kratke hlače.

Fuck, kako tak preskok? Kje so očala. Kje je kapa za v center? In kje je jok in kje je depra? In noben mi ni verjel, da bo to šele moj prvi pir. Kaj pa to: prvi joint po 12 dneh? Tud mal nisem bla živčna brez gandže. Je pa pol joint tok sedel in zadel, da se mi je sam nasmejalo. In je kul, da ti vsak, k te sreča, reče: “Kaj pa ti tok dobr zgledaš?” Lepo. Sam jaz bi se najrajš zadrla: “Vi ne veste, kok se jaz dobr počutim!”

Itak sem prišla z Metelkove ob šestih zjutri in nadoknadila vse pire in jointe za nazaj. Ene dva dni sem še tko nadaljevala, pol si pa rekla: “Ma fuck off. Hočeš spet trpet?” In sem se nekak ulovila nazaj.

Tega je dost za povedat, ne morem stlačit v eno kolumno. Moram začet sprot še zase pisat, ker prov o Trstu nisem povedala skor nič.

In k smo že pri Trstu spet. Dans sem šla po enem tednu do mame. Itak sem vedla, da bo najprej moj ksiht preverila, ker ksiht takoj scinka, kok ga piješ. In kr naenkrat mi je prijavila: “Jaz grem v ponedeljek še za dva tedna. Če češ, me prid kej obiskat."

Naše zlate mame. Suporterke till the end.