Cerar ima prav: Zakaj v Sloveniji ne bo terorističnih napadov?

Premier Cerar je včeraj po seji Sveta za nacionalno varnost pomirjujoče povedal, da je “stopnja ogroženosti Slovenije […] nizka” in da “za zdaj vlada ne bo sprejela novih varnostnih ukrepov”; se popraskal po temenu, da so razmere “v soseščini […] skrb zbujajoče”, zato “moramo biti […] budni in pozorni”; bizarno dodal, da kljub temu “država deluje normalno” in da “vse pristojne vladne institucije delujejo na vso moč”; in se potrkal po prsih, da je zahteval, da mu “službe, ki skrbijo za državno varnost, vsak dan poročajo”.

Tako rekoč nihče se z njim strinjal. Morda nihče razen mene.

Za začetek ga je sesula opozicija. Vodilni slovenski ekspert za problematiko islamskega ekstremizma dr. Božo Predalič (SDS) je rekel, da “Slovenija [ni] osamljen otok sredi Evrope”. In za dobro vago z 19-tonskim tovornjakom povozil čredo kozlov, da “teroristi [napadajo] tam, kjer se jih najmanj pričakuje”.

Odločnejše ukrepanje?

Po prispevku o Cerarjevih izjavah je voditeljica Elen Batista Štader v Dnevniku TVS takoj napadla gosta dr. Branka Lobnikarja z vprašanjem, kaj meni o stališču opozicije, ki da bi za razliko od vlade “ukrepala odločneje”. Še dobro, da je ta pripomnil, da je to “v naravi opozicije” in da je tudi v Franciji Sarkozy zahteval bolj odločne ukrepe od Hollandovih.

Cerarja je oklofutala tudi proopozicijska, no, SDS-ovska Nova24TV. Tako je na spletni strani napisala češplja Vesna Vilčnik: “Ampak po njegovem, Slovenija kakor da ni del sveta, živi v miru in zaščitena od vsega hudega.”

To je sicer poročilo, ne komentar. No, komentirano poročilo. Zato avtorici in uredništvu ne smemo zameriti faktičnega felerja, da tudi Nemčijo “pretresajo vedno hujši ekscesi terorističnih organizacij”.

Samo povem: “In kaj[,] če bo vlada še naprej cincala in preučevala ter služila zgolj kot transportni servis nezakonitega imigrantskega vala? V tem primeru se bomo morali državljani za zaščito meja naše države, spoštovanje zakonitega reda in v obrambo svobodne Evrope brez notranjih pregrad in vladavine strahu organizirati sami.”

Also sprach (schrieb) Janez Janša lani novembra. No, zato pa so hoteli ustanoviti Nacionalno gardo.

Nakar še TVS

Posredno — in verjetno nehote — pa so Cerarja postavljali na laž tudi na TVS v Odmevih (0:58–13:16), ki so jih začeli z dolgim, tako rekoč dokumentarnim, reality TV prispevkom o radikalizaciji evropskih muslimanov. Zadeva, polna bradatih, zapikseliranih fanatikov, je bila v zgoščeni, zmontirani obliki tako na robu alarmantnega zastraševanja javnosti, da skoraj dvomim, da jo je povprečen gledalec Odmevov znal gledati z zrnom soli in distance. Izpadlo pa je tako, kot da Cerar res ne ve, o čem govori.

Slovenske Konjice

Cerar ima prav. V Sloveniji se nam ni treba bati terorističnih napadov, ker jih ne bo. Teroristi ne morijo tam, kjer najmanj pričakujemo. Če bi bilo to res, bi pokale bombe in pele mačete v Slovenskih Konjicah ali tam nekje.

Zagotovo so tudi v Sloveniji radikalizirani muslimani — nativni, tranzitni, infiltrirani — kot varnostno gledano potencialni teroristi in simpatizerji, če že ne pripadniki ISIS. Vendar niso direktno nevarni v svojem okolju. Zakaj v Sloveniji ni in ne bo islamskega terorizma? Ne kompleksno organiziranega, parainstitucionalnega, kot v Franciji, ne individualnega kot v Nemčiji?

Vesna V. Godina & Žiga Turk

Na to odgovarjata na Fokuspokusu Vesna V. Godina v torkovi kolumni in Žiga Turk v včerajšnjem blogu.

VVG razlaga ozadje radikaliziranih, priseljenskih muslimanov na Zahodu takole:

“Kajti za Francoze, Britance, Nemce, Skandinavce in druge niso samo Neevropejci drugorazredna človeška bitja. Ampak vsakdo, ki ni član njihove etnične skupine. Torej tudi Vzhodnjaki. Verjetno veste iz lastnih izkušenj, kako zviška in paternalistično vas lahko obravnava Nemec, Francoz, Britanec, Skandinavec. Superiorna kolonialna drža do vsakega, ki ni ‘njihov’, je za Zahodnjake nekaj samoumevnega. In če smo že Vzhodnjaki zanje drugorazredna človeška bitja, so Neevropejci zanje samo še tretjerazredna. Kar jim tudi kažejo.”

Tega pri nas ni. Slovenci se nimamo za superiorne. Ali če se že imamo, se ne znamo permanentno in državotvorno tako obnašati. Nimamo tradicije superiornosti in prezirljivosti do manjvrednih ras, religij, narodov.

Znamo biti takšni. To že. Znamo biti grdi do drugih, vendar to ni privzgojeno niti nam niti naslovnikom našega prezira. Mi smo v tem amaterji. Celo najhujši desničarji znajo samo čvekati. Ne nasedajte levičarskim dušebrižnikom, ki lepijo lepe plakate o ubogih malih Cigančkih na vogale in nas svarijo, naj ne bomo nacionalisti in zagamanci. Ker nismo. Slovenci že ne.

In tudi ti, ki jim znamo pokazati svojo nedeljsko superiornost, so kvečjemu užaljeni, ne pa maščevalni, endemično zagrenjeni — ker jim tega ne delamo 50 ali še več let. To niso eksistencialno frustrirani ljudje, ki bi jim ukradli identiteto in ki bi jih ovil okoli prsta prvi prepričljivi salafist, ki bi prišel mimo in jim prišepnil, da je demokracijo treba zamenjati s šeriatskim pravom in ortodoksnim tolmačenjem Korana.

V Sloveniji in v Slovencih kot potencialni tarči islamističnega terorizma ne bi bilo nobene simbolike. Slovenija ni simbol represivnega, zavračajočega, protimuslimanskega, za nameček pa še katoliškega, z državo zlepljenega zahodnjaštva. Slovenci nismo utelešenje tega.

Pri nas ne bo pokalo. Tudi zato ne, ker kot piše Žiga Turk: 

“V Sloveniji imamo srečo, da so naši sodržavljani muslimanske veroizpovedi še bolj sekularizirani kot turški in sami po sebi ne predstavljajo prav nobenega problema ali tveganja. Problematičen je lahko edino uvoz zgledov in ideologij od zunaj, kar lahko z nestrpnostjo ali metanjem vseh v isti koš še poslabšamo.”

Koyaanisqatsi

To pa seveda ne pomeni, da se nam v Sloveniji ni treba bati islamističnega terorizma. Seveda se ga moramo. Čeprav pri nas ne bo napadov, lahko ta problem eskalira do neslutenih razsežnosti — in potem bomo tudi brez eksplozij vsi skupaj v isti godlji.

Bolj kot bomb se moramo bati politikov kot Marine Le Pen. Ne takih kot Angela Merkel. Bati se moramo nove populistične, ne samo protimuslimanske, ampak tudi protidemokratične Internacionale, ki se z vljudnostno promocijskimi obiski evropskih evangelistov à la Geert Wilders in Nigel Farage na Trumpovi protoinavguraciji, z diskretnim Putinovim aplavdiranjem in hekanjem iz svoje dače na Vršiču in z Erdoğanovimi čistkami formira na osi Washington–Moskva–Ankara.

Pa ne, da bi to bilo neko novo ali kaj šele trdno zavezništvo. Ne. To bo kaos. Demontaža svetovne ureditve. Koyaanisqatsi. The end of the free world as we know it. Evropo lahko posrka v to sranje, še preden bo debela gospa intonirala Odo radosti. Nekateri lahkomiselneži celo v Sloveniji navijajo v to smer, ker sovražijo teroriste in levičarje.

Ampak ne, to je pomota. Iz tega se lahko izcimita samo še hujša ekonomska in socialna kriza, ki bosta še bolj pognojili radikalizem novega zahodnjaškega prezira do demokracije in do tretjega sveta. Takrat bo bog ne daj precej več mrtvih kot v terorističnih napadih. Ali vsaj več nesrečnih.

Tega se moramo bati. Že danes. Ampak načeloma je včeraj Cerar prav povedal.