Šta je Tajnikar hteo da kaže?
Nekaj ljudi me je opozorilo na komentar kolega Maksa Tajnikarja v Sobotni prilogi Dela o (ne)potrebnosti drugega tira.
Maksa imam zelo rad. Zelo ga cenim, odlično debatirava na hodnikih naše fakultete. Tudi o stvareh, ki jih nočete vedeti. Mislim, da bi bil odlična družba na jadrnici — če se mu to ne bi zdelo preveč plebejsko…
Toda jebemumast, da ne razumem, kaj je hotel v tem komentarju povedati. Razen tega, da nihče v državi nima pojma, za kaj pri drugem tiru gre in da ne razumemo cost/benefit analize infrastrukturnih projektov.
Poslal sem celo mesidž uredniku Sobotne Aliju Žerdinu, ali on morda razume, “šta je pesnik hteo da kaže“, pa se mi je izmuznil z odgovorom, da jadra in da se odvaja of wifija…
Drugi tir “za kapitaliste ali državljane”?
Ker me nekateri bralci vztrajno sprašujejo glede Maksovega komentarja, sem ga hotel celo malce pokomentirati tukaj.
Vendar me je minilo, ko sem videl, da je zgrešil dolžino drugega tira za 21 kilometrov (48 namesto 27), da izhaja iz predpostavke, da bi kredit zanj morali odplačati v desetih letih, in da je pri cost/benefit analizi pozabil na (standardne) dihotomne negativne eksterne učinke različnih vrst infrastrukture in na stroške vzdrževanja.
Tako je prišel do sklepa, da bi bila preusmeritev tovora z železniške proge na cesto celo škodljiva, ker bi zaradi tega DARS manj zaslužil.
Eh, pa tako dober naslov je bil!
In prvo nagrado za zdravo pamet dobi… — Bine Kordež!
No, kar mene zadeva, je ponedeljkov komentar Bineta Kordeža o makroekonomskih učinkih drugega tira — brez larpurlartistične teoretske navlake — povedal skoraj vse, kar je pri tem projektu ključno. Prvič, da pristaniška dejavnost potegne za seboj nastanek novih, kvalitetnih delovnih mest v celi transportno-logistični verigi (z do 50.000€ dodane vrednosti na zaposlenega).
In drugič, da šele izgradnja drugega tira lahko omogoči donosnost celotne transportne verige, saj sicer celotno železniško omrežje ostane neizkoriščeno.
Zato je stroške izgradnje drugega tira treba presojati z vidika celotne panoge. To pomeni, da posamezne investicije (posredno z davki in na zelo dolgi rok) odplačujejo vsa podjetja v verigi in njihovi zaposleni.
Če bi Kordež omenil še tretji učinek — makroekonomske učinke ob izgradnji DK2 na gospodarsko rast in delovna mesta, bi si pa nasploh zaslužil prvo nagrado za zdravo pamet.
Z Maksom pa bova raje debatirala o stvareh, ki jih nočete vedeti…
Opomba: Tekst je bil objavljen v sredo, 27. julija 2016, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Što je Tajnikar htio da kaže?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.
