Neveseli tobogan na Kongresnem trgu sucks
Ste zamudili bizarno, drago, kao gala večerjo na gradbenem dvigalu 50 metrov nad Kongresnim trgom? Nič hudega. Če ste — in najbrž ste — suburban ljubitelj ekstremnega urbanega turizma, pa peljite danes tja svoje froce, da se nadričajo na toboganu! Če jih že niste včeraj. Zastonj! Samo ta vikend!
Mislim, ne. Hecam se. Nikar. Prima tobogan sucks.
Moja sinova (10 in 8 let) sta se vrgla po meni in rada godrnjata, ampak vseeno: totalno sta bila nezainteresirana. “Beda!” sta odgovarjala, ko sem težil, da pojdimo vsaj pogledat, kaj se dogaja in kako to zgleda. Zdolgočaseno sta gledala fascinirane punčke njunih let, ki so se s šlauhki spuščale po vodni bob stezi, in tetovirane varnostnike z bikovskimi vratovi in v fluorescentnih telovnikih, in komaj čakala, da se spakiramo domov.
Dobrodelno obarvan dogodek? Wow!
Prima tobogan so reklamirali ali vsaj deklarirali kot vzgojno-izobraževalno prireditev javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija, ki spada pod Holding Ljubljana — in to v okviru Zelene prestolnice Evrope. Na temo vode, trajnostnega razvoja itd. Wow!
In to še ni vse!
Citiram iz napovednika: “Dogodek bo dobrodelno obarvan, saj bo Vo-Ka v sodelovanju z [ZPMS] Ljubljana Moste–Polje 30 otrokom iz socialno šibkejših okolij zagotovilo počitnice na morju”.
Trikrat wow!
Kako je lahko brezplačen dogodek dobrodelno obarvan, ne vem. Vem pa, za koliko denarja lahko spraviš otroka za en teden na morje v kolonijo: če ima zdravniško potrdilo, da je bil v preteklem letu bolan ali bolehen ali pravzaprav samo diagnosticiran, potem njegovo bivanje na morju nekdo subvencionira in ne stane več kot 40€.
Blagor 30 otrokom in njihovim staršem, ampak ta dobrodelnost MOL ni stala več kot 1.200€. Od sponzorjev in drugih oglaševalcev pa so po mojem potegnili toliko, da bi jih lahko peljali 3.000, ne pa 30!
Eter, da te kap!
Skratka. V resnici pa je ta neveseli tobogan bil tipično slovenska kmetija, s katero mestne oblasti poskušajo razveseliti vsega vajeno in vsega naveličano mestno prebivalstvo. Nepopisen hrup in agresivni marketing. Ves Kongresni trg so spremenili v oglasni pano. Semenj. Vašar. Šunder. Radio Antena. Eter, da te kap. Ponarejena, ozvočena, zapovedana evforija. Invazivne, da ne rečem čudaške aktivnosti na enem glavnih mestnih trgov. Uzurpacija javnega prostora. Plažna ali bazenska, instantna, plastična fizkultura sredi mesta namesto hitenja po opravkih, posedanja na pijači na pohajkovanja tja v en dan. Potemkinov tobogan.
Po prenovi Kongresnega trga smo se odvadili dijaško-študentskih štal tipa Woodstock slash Škisova tržnica in se navadili na maratone in državne proslave ter predbožične in predpoletne open air koncerte.
No, prav. Malo bolj kulturno je kot prej.
Zdaj pa razvedrilna in logistična industrija s pomočjo mestnih oblasti vdirata tja, kjer nimata kaj iskati. Pod pretvezo, da je prireditev namenjena vsem. Ker saj je. Kje drugje kot v centru Ljubljane pa lahko kot oglaševalec vizualno in zvočno direktno ter aktivnostno in medijsko targetiraš vse?
Nikogar pa ne briga, da za lase privlečena surogatna rekreacija ne paše na Kongresni trg. Zakaj postaviti napihljiv tobogan na umetelno tlakovan trg med Uršulinski samostan (zgr. 1726) in Slovensko filharmonijo (ust. 1701, zgr. 1891) in vabiti nanj vse, kar v Ljubljani pa i šire leze in gre? Ker kontrast? Ker je vsem pri roki? Ker na Koleziji ni tobogana?
Ja. Vse to. In to zato, ker lahko.
Uboga Salomé
Tudi mene je kmalu minila radovednost. Vročina je bila neznosna. Sonce je tako pripekalo, da je voda na toboganu izhlapevala hitreje kot jim jo je uspelo črpati. To sklepam po tem, da so otroci od polovice naprej morali po toboganu peš, ker jih je trenje zabremzalo.
Predvsem pa je bil na Kogresnem trgu neznosen hrup. To seveda ni bil obmorski živžav otrok, pomešan z oglušujočim škrtanjem škržatov in vršanjem vetra. Niti ni bila glasba. To je bil logoreksičen čvek, ki ga je bruhal iz sebe en sam človek. Prireditelji so ga poslali pred mikrofon in ga dali na ozvočenje zato, da bi nas zabaval. Stal je na nekakšnem odrčku in zbijal štose na račun Salomé.
“A veste,” je rekel, “Salomé je tista, ki je prej imela nekaj tam spodaj, zdaj pa nima več.” — in nadaljeval s skečem o tem, kaj reče Salomé, ko pride na vece. (Nisem si zapomnil vica, prisežem.)
Vmes pa je še tulil v mikrofon: “Hvala, Maximarket! Hvala, Generali!”
Ne vem, ali je res tulil to o Generaliju ali pa se mi je samo zdelo, ker je bilo njihovih zastav več kot državnih med proslavo ob dnevu državnosti.
Niti pred domačini ni miru
Turisti okupirajo center Ljubljane do te mere — vsaj poleti —, da se človek komaj prebija skozi množico. Že peš. Kaj šele s kolesom. Čez dan se skoraj ne da več brez sestopanja kolesariti po Čopovi ali Wolfovi čez Tromostovje na Stritarjevo, Trubarjevo, Miklošičevo. Na nabrežjih pa sploh ni šans.
In kot da ne bi bilo že tako ali tako dovolj gneče, si zmišljujejo še take brezvezne prireditve kot je ta Prima tobogan.
Ali je otrokom v mestu dolgčas? Ja, seveda — če v mestu pač nimajo česa početi ali če se vam z njimi ne ljubi ukvarjati prav na mestnih ulicah in trgih. In ker je odgovor ja, seveda, potem hitro inštalirajmo montažni megatobogan.
In če je celo otrokom v mestu dolgčas, potem ni prav nič čudno, če je dolgčas tudi odraslim. Ali neradi hodijo na brunche, kosila, večerje v restavracije? Jim je žal denarja? Se jim zdi, da ne bi dobro jedli? Da so kelnarji nesramni?
Lumpi park
Ne bi rekel. Sploh ni res. Ljudje še kako hodijo na kosila in večerje. Samo zraven mora bit še kaj odštekanega kot Dinner in the Sky, pa jim tudi 90€ ne bo preveč.
Problem je samo v tem, da ni nobenega pametnega razloga — razen komercialnega, no, poslovnega — za postavitev žerjava z restavracijsko gondolo prav na Kongresnem trgu. Ljudje, ki verjetno ne grejo čez Kongresni trg niti enkrat na leto, nenadoma pritečejo in se pustijo dvigniti in si postreči foteljaško adrenalinsko večerjo. Mislim…
Ker na Kongresnem trgu dobiš vse, ne? Tako kot v novem Mercatorju Šiška. To je to: “Sodobna izkušnja [toboganiranja]. Edinstvena doživetja. Kulinarična presenečenja.”
Tja to spada. Dinner in the Sky dvigalo naj postavijo na parkirišče pri šišenskem hipermarketu. Naj se razgledujejo po Šiški. Pa še tobogan zraven. Ali pa pred Halo Tivoli v Mercatorjev Lumpi park.
Da ga ne bojo preselili na Kongresni trg.