Danilo in Melania

Ne, ni lapsus. Našega nekdanjega predsednika Danila in kandidata za generalnega sekretarja OZN ne omenjam v naslovu ob Melanii po pomoti, ker bi ga zamenjala z Donaldom, njenim možem in kandidatom za predsednika ZDA.

O Donaldu slišimo dovolj in še veliko več bomo. Po Melaniinem nagovoru na republikanski konvenciji pa je slišati več tudi o njej. V dosedanji tekmi za Belo hišo kot soproga ni igrala vidnejše vloge in je po flopu z delno kopiranim nagovorom tudi ne bo — razen v smislu ogovarjanja in posmeha.

V Trumpovem štabu so bili zadovoljni z njenim nastopom in so sprva trdili, da ne gre za plagiat — kar je seveda bil —, vendar je že naslednji večer ni bilo več na odru. Namesto nje so bili tam Donaldovi otroci iz prvega in drugega zakona. Kot morebitna prva dama je bila protokolarno pomembna dva dni pozneje, na uradni razglasitvi Donalda za predsedniškega kandidata Republikancev. Za poljub in spominsko sliko na odru.

Osamljeni jezdec

Zgodba o našem Danilu — naj mi oprosti, ker ga ne naslavljam s polnim imenom in priimkom in akademskim nazivom — je skoraj hkrati z Melanijinim nastopom presenetila vesoljno Slovenijo. Njegova uvrstitev na drugo mesto v prvem poskusnem glasovanju v OZN ga postavlja v pozicijo zelo resnega kandidata za ta ugledni položaj.

Danilo za razliko od Donalda nima velikanskega štaba svetovalcev ali ga vsaj ni javno predstavil. Deluje kot osamljeni jezdec, ki mu je država naklonila skromno, formalno podporo v bitki za eno najuglednejših pozicij na svetu in k temu primaknila še 40.000€ za promocijsko kampanjo.

Danilo je že zdaj dosegel veliko, to mu moramo priznati. Prepričana sem, da so drugi kandidati deležni izdatne administrativne in strokovne pomoči in podpore, da proračunov sploh ne omenjam. V drugih državah se pač zavedajo, kako pomembna in ugledna je funkcija generalnega sekretarja OZN.

Pri nas pa se kandidata skorajda sramujemo — namesto da bi ga levi, desni, črni, rdeči, beli, rumeni, zeleni in slovenski rojaki doma in v tujini zavzeto podprli. V petek sta svoje zadovoljstvo nad Danilovim dosežkom izrazila predsednik države in predsednik vlade. Vprašajmo se, kdaj bomo imeli ponovno priložnost imenovati kandidata za tako ugledno globalno pozicijo?

Nesproščenost in nespontanost

Sicer pa Danilo in Melania v javnem nastopanju kažeta zelo slovenske značajske lastnosti. Nihče od njiju ne more skriti svojih korenin.

Čeprav oba iščeta medijsko pozornost, ker jo potrebujeta za gradnjo karier, delujeta pred kamerami nesproščeno, že kar zategnjeno. Njuna drža, način komunikacije, ton govorjenja in obrazna mimika kažejo, da sta v soju žarometov samo zato, ker vesta, da morata, če želita doseči cilj. Če bi ga lahko dosegla brez medijev in brez nastopanja pred kamerami, pa bi se zagotovo odločila drugače.

Nespontanost je sestrična nesproščenosti. Če nisi sproščen, tudi spontan ne moreš biti. Slovenci smo pred kamerami redko spontani in pristni. V medijih se želimo pokazati v svoji idealni podobi, ki pa je pogosto daleč od tega, kar v resnici smo.

In tako Danilu kot Melanii se to zelo pozna. Medijski nastop je zanju igra, teater, film, kjer igrata vsak svojo vlogo — in oba sta precej slaba igralca.

Pri nekdanji manekenki je to do neke mere razumljivo. Na modni pisti niti pisniti ni smela. Zdaj mora ohranjati svojo lepoto in napet obraz brez grimas, nositi mora svoje telo na visokih petah, dajati videz idealne ženske v oblekah, ki kažejo popolno postavo, in še pri 46 letih govoriti jezik, ki ni njena materinščina. To res ni enostavno.

Zakaj pa se Danilo ni priučil teh komunikacijskih veščin že v letih, ko je bil visok uslužbenec OZN in diplomat in predvsem predsednik države, tako rekoč vsak dan pred žarometi? Tega si ne znam pojasniti. Ali mu tovrstnega učenja niso zagotovili? Malo verjetno. Morda je šolanje na tem področju sam zavračal. Nekaj od tega mora biti res, kajti do neke mere se vsakdo lahko nauči medijskega nastopanja.

Naučenost in hladnost

Ko Danilo in Melania nastopata, delujeta naučeno in prisiljeno. Seveda je to posledica prej opisanih ugotovitev — čeprav je Danilov besedni zaklad za razliko od Melaniinega nedvomno bogatejši, tudi angleški.

Toda njegove misli niso vir navdiha. Telo ne sledi izrečenim besedam, temveč zavzame pozicijo sveče. Njegove besede zvenijo kot iz učbenika, ki ga beremo v rokavicah pri minus dveh stopinjah Celzija. Togost, ki jo kaže Danilo, ga dela manj priljudnega in zato tudi manj simpatičnega človeka.

Enako je z Melanio. Še posebej, če jo primerjamo z Michelle Obama. Hitro ugotovimo, da je zaradi svoje omejenosti na naučene na trotl bobnu predvajane tekste preprosto manj topla, bolj oddaljena.

Kako se bodo zložile volilne karte za oba kandidata? Bomo imeli na pomembnih pozicijah v ZDA (kjer je tudi sedež OZN) dva Slovenca? Enega? Eno? Nobenega. To bo pokazal čas.

Donald in Melania sta v ameriških rokah. Naj tam tudi ostaneta. Danilo pa je v naših. Kot država in državljani lahko pomagamo samo njemu, da se dokoplje do svojega cilja. Zato nehajmo mečkati. Ne moremo biti samo malo noseči ali samo malo ločeni. To ne gre. Podprimo Danila kot svojega, slovenskega kandidata jasno in naglas, z vso potrebno akcijo v zaledju. Globalno. Lobirajmo, vplivajmo, angažirajmo ljudi, ki bodo znali pritisniti na prave gumbe. Brez oklevanja. Zdaj. Do končne zmage.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v soboto, 23. julija, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.