Fantastični, brezhibni kitajski balet Konfucij sinoči navdušil v CD

Prva predstava baleta Konfucij v izvedbi Kitajskega državnega opernega in plesnega gledališča je sinoči navdušila občinstvo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v okviru 64. Ljubljana Festivala.

Balet Konfucij je zgled uspešnega sodelovanja vseh soustvarjalcev predstave na vseh ravneh. Gre za brezhibno predstavo v okviru svojega žanra. Toliko prizadevanja sodelavcev, da naredijo skupaj nekaj dobrega, redkokdaj vidimo.

Konfucij (551–479 pr. n. št.) je bil mislec in upornik, pogumen, samozavesten, epski, zgodovinski junak, učitelj, vzgojitelj, tudi vrhunski estet, kulturnik, umetnik, ki spoštuje tradicijo — čeprav tedaj še ni bila tako pomembna in dolga, kot jo vidimo iz sedanje perspektive.

Čar predstave o Konfuciju je v tem, da spaja epohe kot prehajanje skozi stoletja vse do danes in napoveduje plemenit humanistični jutri. Temu sporočilu kitajskih gostov in umetnikov je vredno prisluhniti.

Fascinantno

Režija, koreografija, fascinantno mnogoplastna in stilno diferencirana, slikovita kostumografija, prefinjeno homogena koreografija, svetlobni efekti, scenografija in glasba — vse stremi k istemu cilju.

Konfucij sicer ni bil glasbenik, vendar se zdi, kot da na koncu predstave tudi sam nekaj zaigra na ljudski instrument, preden še sam zapoje s svojim baritonom, nakar se ista melodija razširi na mogočen zbor z orkestrsko spremljavo.

Kitajska folklora in Zahod

Skladateljica Qu Zhang je sodobnejša, kot sem pričakoval. Stile kitajske folklore povezuje s sodobnim zahodnjaškim izrazom, koloritom, stilom, senzibilnostjo, estetiko, a se hkrati vedno vrača na Kitajsko. Qu Zhang je od začetka do konca predstave ustvarila izjemno senzibilen zvočni ambient, ki ni popustil niti za trenutek.

Glasba baleta Konfucij je alegorična. Ne nanaša se na nikogar osebno, ne slika ne Konfucija ne vladarja, ne Konfucijeve ženske ne kogarkoli drugega. Gre za to, da ustvarja pristno kitajsko razpoloženje, emocijo, zvočni vtis skoraj nirvanističnega tipa, bi lahko rekel.

Glasba je velik dosežek tega baleta. To kaže, s kakšno lahkoto in svobodo se razvija kitajska kultura.

Drevo življenja

Chun Liu je ustvaril čudovito scenografijo, ki jo je sijajni, svetovni, vsakršnega gostovanja vredni oder Cankarjevega doma samo še oplemenitil. Na koncu vidimo v ozadju drevo življenja — Konfucijevo drevo, ki bo tako kot cedre raslo še stoletja, če že ne tisočletja, kar seveda simbolizira njegovo filozofijo.

Režiserka in koreografinja Dexin Kong — Konfucijeva neposredna potomka v 77. generaciji — je ustvarila razumljivo, pregledno predstavo, sestavljeno iz zgodovinskih komponent od klasičnega baleta pa do sodobnejšega, ne toliko modernega plesa, ki ne temelji na akrobatiki — razen nekaj saltov na koncu, s katerimi so solisti pokazali svoje veščine.

A to ni namen in še manj cilj predstave. Razen enega socialnega vložka v predstavi ni veliko družbene kritičnosti.

Zaslužene stoječe ovacije

Konfucij je upornik, osebnost neizmerne notranje moči, ki jo črpa iz modrosti in filozofije — zapisane na bambusovih palicah na začetku predstave. Morda je celo bolj logik, ki zna sklepati.

Simpatičen, da ne rečem prepričljiv je Konfucijev spopad z vladarjem, z njegovim prezirom in poniževanjem — a filozof se ga ne ustraši.

Konfucija je interpretiral Hu Yang. Navdušil je s svojo eleganco, ponosom, samozavestjo, pogumom in nasploh močno odrsko prezenco.

Balet Konfucij ima formalni uvod, štiri dejanja in epilog, brez pavze traja poldrugo uro. Zaslužil si je stoječe ovacije. Pa ne le za soliste, temveč za popolnoma usklajen baletni ansambel.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v sredo, 13. julija, ob 23:47 pod naslovom Veličastna predstava Konfucija. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.