EU naj bo varen pristan, ne pa ječa narodov
Prihodnost EU ni v federalizaciji, kot je bedasto in povsem izven aktualnega konteksta predlagal naš predsednik Borut Pahor. Predvsem pa ni v zmanjšanju nacionalnih avtonomij. Prihodnost je v zagotavljanju delujočih rešitev za največje probleme.
Recimo za skupno obuditev gospodarske rasti, ki bi EU potegnila iz krize, ki traja že osem let, in zagotovila državljanom delovna mesta in večjo blaginjo. Ali v učinkoviti rešitvi problema pritoka beguncev.
Če EU ni sposobna oblikovanja in implementacije takšnih rešitev, je zgodovina. Nepotrebna, nedelujoča ječa narodov — brez hrane.
Spet se moram strinjati z Martinom Wolfom, glavnim ekonomskim komentatorjem Financial Timesa, ki pravi: EU ne more preživeti, če jo spremenimo v ječo narodov — preživi lahko samo kot varen pristan.
Preveč regulacije in preveč evra
EU ima sicer še dva problema. Prvi je prevelika panevropska regulacija vsega od državnih pomoči, pravil za reševanje bank in fiskalnih pravil pa do fitosanitarnih. Čeprav je dobro mišljena, je takšna regulacija birokratska in nepraktična, neživljenjska in omejujoča za države članice, ko zaidejo v težave.
Drugi problem pa je evro. Evro je bil katastrofalna napaka. V dobrih časih je povzročal nepremičninske, bančne in borzne balone, v slabih pa nesrečnim državam s skupno valuto preprečuje ustrezno reagiranje s pravim miksom monetarne in fiskalne politike za spodbuditev rasti in izhod iz krize.
V najboljšem primeru je bil evro kot ekstazi, v najslabšem pa kot jeklen prisilni jopič, ki ga lahko odklenejo samo v Frankfurtu in Berlinu.
Status quo ante 1994
Edina rešitev za EU je ta, da zmanjša stopnjo regulacije in kontrolirano razpusti monetarno unijo. Državam članicam mora omogočiti vrnitev k večji nacionalni avtonomiji in suverenosti. Omogočiti jim mora, da samostojno izbirajo način sanacije svojih bank. Omogočiti jim mora, da z lastnimi valutami uravnavajo svojo konkurečnost in trgovinsko bilanco. Kot so že vse uspešno počele pred uvedbo evra.
Ali drugače povedano, EU se mora vrniti v svoje zadnje delujoče stanje — to je stanje pred letom 1994. V obdobje pred uveljavitvijo enotnega trga in odločitvijo za skupno valuto. Mora se vrniti v stanje, ko je še zagotavljala večjo blaginjo oziroma ko so državljani v EU videli garancijo blaginje. Danes jo vidimo le še kot kletko brez hrane.
Opomba: Tekst je bil objavljen v sredo, 6. julija 2015, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Prihodnost EU ni v federaciji, pač pa zgolj v večji blaginji defederalizirane unije. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.
