Zakaj vedno več starejših in vedno več žensk vozi motor

Veliko motoristov tega noče razumeti, neglede na zrela leta. Da, res je. V zadnjem desetletju se z motorjem vozijo skoraj samo še ljudje v zrelih letih, sivolasci — in vedno več žensk. Nekateri zato, ker imajo denar. Nekateri zato, ker bi radi v jeseni življenja doživeli še kaj živahnega. Nekaj pa je še takih, ki so motor vozili že v mladosti v času Beatlov — pa bi ga radi spet.

Užitek je skupni imenovalec vožnje na dveh kolesih. Zaradi iskanja užitka pa motoristi nehote počnemo tudi neumnosti. Norenje z motorjem je približno enako kot iskanje hitrega orgazma. Paše. No, vsaj nekaj časa. Treba je pa seveda preživeti — brez večje škode za telo in imetje.

Pozitivna plat negativne rasti

Fenomen motorjev je treba razumeti v luči finančne krize, ki je od leta 2008 vsaj šest let pestila tudi Slovence. Kriza je prerazporedila bogastvo veliko uspešneje kot kakšna vojna. Denar se je od naivnih prelil h kreativnim. Nobel avtomobilske znamke kot Porsche, pa recimo BMW in še kakšna, so hudo dobro prodajale svoje najžlahtnejše avtomobile.

Ker pa je svet tako urejen tako, da v poslovno-kreativnih ljudskih združbah motocikli niso fetiš, se je moto industrija znašla s polnimi skladišči in pristala na kolenih.

Toda ta negativna poslovna rast je imela tudi pozitivno stran. Naravni selekciji se je zmanjšal operativni prostor. Tudi v Sloveniji je manj motoristov odneslo v nebesa ali pekel ali kakorkoli že se Stvarnik odloči motorista arhivirati.

Moj namen seveda ni pisati o polomljenih kosteh in krstah. Čeprav je dejstvo, da se z motorjem ni problem prevrniti. Saj tudi z lestve lažje padeš kot pa iz postelje.

Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo

Neglede na starost motoristi ne dojamejo, da je za uživanje potrebna vaja. In še več vaje. In učenje. Trening.

Vsem je sicer jasno, da ples zahteva učenje in vajo. Da vrtanje v zobe zahteva učenje in vajo. Da nabijanje žoge zahteva trening in vajo. Za vožnjo motorja — si mislijo — pa je očitno dovolj znanje, ki ga je motorist prejel z geni in materinim mlekom (in vozniškim izpitom kategorije A).

Zato večina motoristov za začetek najraje kupi prevelik, preveč zmogljiv motor. “100 konjev? To je brez veze!” slišiš v motorističnih krogih. Raje 180. A tistih brezveznih 100 konjev pospeši z mesta do 150 km/h v ušivih šestih sekundah. Prej kot v dvesto metrih.

Si to sploh predstavljate? Človek čez teden za službene ali družinske potrebe vozi dizla, čez vikend bi šel pa na izlet s formulo 1. Hmm?

Sramota

Največja sramota je, če motorist pri hitrosti 0 km/h pade pred gostilno in se zvrne na lastni motor. Ker ne razmišlja, kaj bo potem, pri parkiranju ne pogleda, ali parkirišče visi. Če je na tleh pesek in je treba po malici na tistem nagibu racaje obračati, se seveda rado zgodi, da mora motorist zahtevno odmerjanje plina (na premočnem motorju) malce popraviti s sprednjo zavoro. Tega pa noben motocikel ne prebavi. In ker je krmilo obrnjeno v smer zavijanja, motocikel pade navznoter. Ni ga Krpana, ki bi motocikel v takšni situaciji obdržal pokonci.

Pogosto slišimo od motorista, da je bilo s cesto “nekaj narobe” in da se je zarinil pod ograjo. Morda je bil pesek? Še od zimskega posipavanja?

Ne bo šlo.

Na cestah vidimo, da se veliko motoristov zaganja od ovinka do ovinka, pred ovinkom pa zmrzne. Nič čudnega. Res ni prijetno nagniti motocikla za 30, kaj šele za 45 stopinj. Človeka pred ovinkom zagrabi tesnoba, da je priletel prehitro in da mu bo zdrsnila guma, zato za hip ali dva ne ve kaj bi naredil. Pa poči.

Ampak ali je res pripeljal prehitro? Ali pa je bil samo raztresen in zato nezmožen bliskovite odločitve in hitre reakcije? Redna hitra hoja, kakšna ne preveč naporna igra z žogo, badminton, vse to lahko prispeva k boljši vožnji motorja.

Voda je dobra za vožnjo

Pa če se sliši še tako čudno, tudi voda prispeva k boljši vožnji. Trgovci so motoriste prepričali, da mora imeti motoristično oblačilo membrano, ker tako bolj diha. Neumnost. V vročini nam je tudi koža odveč, zato poležavamo v senci v kopalkah in ne v goreteksu.

Motorist zaradi vetra ne čuti, da z znojenjem izgublja prisebnost duha. Tudi dolge ure sedenja v prisiljeni drži za krmilom telesu ne naredijo nič dobrega. Potreben je počitek. Pretegniti je treba noge. Popiti je treba požirek ali dva vode. Ne merlota. Alkohol je za zvečer. In še to v omejenih količinah, če nameravate zjutraj nadaljevati z vožnjo.

Pa na zdravje.

Brezplačen dostop do članka omogoča Zavarovalnica Triglav. Več zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan najdete na portalu Vse bo v redu. Več avtorjevih člankov lahko preberete na tej povezavi.