Odličen začetek 64. Festivala z opernimi arijami. Tokrat začuda brez dežja.

29.6.2016 / 06:08 Komentiraj
SF in ZG filharmonija pod taktirko Francesca Ciampe z basbaritonistom Erwinom Scrottom in sopranistko Jaquelino Livieri.
NAROČI SE PRIJAVI SE

64. Ljubljana Festival se je v ponedeljek zvečer srečno začel na Kongresnem trgu — in to brez dežja, kot je kazalo še nekaj ur pred napovedanim začetkom festivala. Vreme v Ljubljani je konec junija nepredvidljivo, saj se hitro premešajo zračni tokovi, ki lahko povzročijo nevihte.

Častnega pokrovitelja Zorana Jankovića na otvoritvi ni bilo, ga je pa uspešno nadomestil z aplavzi sicer bolj varčni predsednik Borut Pahor s prvo damo Tanjo Pečar.

Županove odsotnosti ni pojasnil niti Darko Brlek v nagovoru z odra in še manj po protokolu podžupan Aleš Čerin. Kot sem izvedel šele naslednji dan, je Janković odpotoval v Pariz na povabilo županje Anne Hidalgo na mednarodno srečanje, ki ga ni smel zamuditi. Pojasnila in opravičila s pozdravi iz Pariza pa občinstvo ni bilo deležno. Očitno ima Ljubljana preveč podžupanov.

Vreme v Ljubljani je konec junija nepredvidljivo, saj se hitro premešajo zračni tokovi, ki lahko povzročijo nevihte. — [Fotografija: Mediaspeed/LF.]

LF je imel srečo z Zagrebčani

LF je imel srečo, da se je ponudbi za otvoritveni koncert najprej odzvala Zagrebška filharmonija, za njo pa še dva vrhunska operna pevca — bolj znani urugvajski basbaritonist Erwin Schrott in pri nas še neznana, mlada argentinska sopranistka Jaquelina Livieri.

Oba pevca sta bila odlična. On morda bolj samozavesten in odrsko razgiban, bolj sugestiven, ona pa čisto koncertna, z delnimi, izraznimi, skoraj dramskimi gestami šele v zadnjem delu nastopa.

Prav je, da je slavnejši Schrott povabil mednarodno manj znano pevko. Veliko je pevcev in pevk, ki nimajo zvenečega imena, a so prav tako odlični.

Erwin Schrott je najbolj navdušil že s prvo kataloško arijo Leporella iz Don Giovannija, ki jo je “dopolnil” z neko revijo, iz katere je potem “citiral” gospodarjevo erotično pokvarjenost in hkrati svojo nevoščljivost zaradi lastne prikrajšanosti v teh zadevah.

Mozart je znal biti zelo hudoben.

Prav je, da je slavnejši Schrott povabil mednarodno manj znano pevko Livierijevo. Veliko je pevcev in pevk, ki nimajo zvenečega imena, a so prav tako odlični. — [Fotografija: Mediaspeed/LF.]

Schrott

Schrott je vzdrževal igralsko napetost in izpovedno širino s samohvalnostjo dr. Dulcamare Donizettijevem Ljubezenskem napoju, pri čemer na odru ni manjkala niti pletenka njegovega “zdravila”.

Pri Verdiju in Gounodu je postajal bolj umirjen in resnejši, ko je razkrival svoje podoživljanje opernih likov. Schrottov basbariton se temu dobro prilega, saj zmore tako basovske nižine kot vsaj v teh arijah neslišane višine. Barvo glasu rahlo prilagaja karakterju. Tako je bil Mefisto precej nazalen in grotesken, redkeje slišani Giovanni da Procida pa uporniško baladen. Duet iz Don Giovannija — Schrott tokrat kot Don Giovanni, z naivno Zerlino, ki ji obljublja poroko — se je zdel prava zaključna poanta za oba solista.

Livieri

Sopranistka Jaquelina Livieri je bila za svoj nastop dobro pripravljena. Med množico sopranistk na mednarodni sceni še išče svoj položaj. Upam, da bo kmalu našla svojim sposobnostim primernega.

Njen glas je nežen, a zna razkriti dramatično moč, ko poudarja vsebino pétega. Na posamaznih mestih za spoznanje popusti ali v kakem taktu tehnično še ni briljantna, vendar nedvomno ponuja bogat diapazon ženskih opernih likov. Dobro je začela že z Donno Anno iz Don Giovannija, ki nikakor ne spada med lažje arije in je tudi psihološko zelo zahtevna vloga.

Kolikor je bila tema opernega večera ljubezen, je bila na njeni strani. Moški pravzaprav ni ljubil — morda samo sebe in svojo veličino. Kar pa Erwinu Schrottu ni ravno tuje, če smem dodati v oklepaju, a podčrtano.

Livierijeva je imela še tri zelo težke točke: arije Adine iz Ljubezenskega napoja, Filine iz Thomasove Mignon in Magde iz Puccinijeve Lastovke. Glasovno daje veliko in izraža samozavestnost v identiteti lika s celovitostjo odrske pojavnosti. Še nekaj nastopov, pa bo zlitje interpretacije same in osebnostne veličine interpretke še večje in naravnejše.

Mladi dirigent Francesco Ivan Ciampa (desno) je bil odlično pripravljen in je tako rekoč rojen za opernega dirigenta. Upajmo, da bo naredil veliko kariero in nas še kdaj obiskal. Je sugestiven, dojema in čuti operno vsebino in valovanje melodij v izrazni bogatosti. Diha z opero kot večno glasbeno zvrstjo. — [Fotografija: Mediaspeed/LF.]

Ciapa in združeni festivalski orkester

Združeni festivalski orkester, sestavljen iz članov Slovenske in Zagrebške filharmonije, je na prvi pogled dajal prednost slovenskim instumentalistom. Več je bilo zlasti godalcev, medtem ko so bili pihalci in trobilci še vedno prenizko na odru, tako rekoč nevidni. Morali bi jih dvigniti na zborovski nivo. To bi bilo izvedljvo, saj pevcev — pri Donizettiju bi sicer moral biti zbor — ni bilo.

Mladi dirigent Francesco Ivan Ciampa je bil odlično pripravljen in je tako rekoč rojen za opernega dirigenta. Upajmo, da bo naredil veliko kariero in nas še kdaj obiskal. Je sugestiven, dojema in čuti operno vsebino in valovanje melodij v izrazni bogatosti. Diha z opero kot večno glasbeno zvrstjo.

Orkester se je odlikoval v vseh svojih uverturah oziroma medigrah. Že Rossinijeva uvertura v Viljema Tella s soloma violončelista Andreja Petrača in trobentača Francija Kosma je pokazala dobro pripravljenost na zahteven programski večer. Orkester ni popustil niti kasneje v Bellinijevi Normi, uverturi k Verdijevim Sicilijanskim večernicam in Intermezzu iz Puccininjeve Manon Lescaut. Izkazali so se še nekateri glasbeniki — recimo flavtist Matej Grahek, oboist Matej Šarc, fagotist Paolo Calligaris, klarinetista Massimiliano Miani in Dušan Sodja, hornistka Melina Todorovska, harfistka Urška Križnik Zupan in pianistka Aleksandra Verbickaja (v tem primeru za pianinom.

Koncertni mojster Miran Kolbl je bil v dobri formi za sicer redkeje izvajan operni programa.

Ozvočenje je bilo solidno, video prenos na velike zaslone je dopolnjeval tisto, česar se na odru od daleč ni videlo. Aplavzi so bili sprva zadržani, vzklikanje se je začelo razlegati šele v drugi polovici večera. Vzdušje se je lepo stopnjevalo do stoječih ovacij na koncu, še posebej po kar štirih dodatkih.

Erwin Schrott je občinstvu voščil za srebrni jubilej samostojnosti Slovenije ter vsem zaželel prijetno poletje.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v torek, 28. junija, pod naslovom Ognjemet med plesom v Veseli vdovi. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE