Rog naj bo kooperativa. Ima vse: prostor, delovno silo, ideje, ideologijo.
Te dni končujem svojo zgodbo na evropskem severu. Besno tipkam še zadnje besede magistrske naloge in z vsakim delom svojega telesa in duše pričakujem poletni počitek. Zadet od dvoizmenskega branja in pisanja. V stanju konstantne odmaknjenosti.
Jezi me, da ne morem biti zraven pri dogajanju v Rogu. Niti intelektualno, kaj šele fizično zaradi napornega urnika.
Situacija v Rogu je v poltičnem smislu izjemnega pomena. To je jasno tako nasprotnikom kot zagovornikom početja Rogovcev. Zato se s tem prispevkom poskušam vsaj malo vplesti v debato.
Rog obstaja, naj ostane
Nasprotnike Roga običajno žuli dejstvo, da imajo skvoterji lepo lokacijo s pogledom na Ljubljanico in brezplačne prostore, medtem ko oni sami plačujejo drage najemnine.
Še več! Moti jih tudi, da so potomci generacije japijev. Da so leni. Da je njihova umetnost sama sebi namen. V svojem miselnem okviru imajo mogoče celo prav. Kakorkoli, vsesplošnega razumevanja do Rogovcev ne moremo pričakovati.
O Rogu je bilo povedanega že veliko pametnega in še več nespametnega. Sam ne bom povedal veliko novega, bom pa vendarle izkoristil tolerantno uredniško politiko in podal svoj pogled na problematiko.
Rog je dvom v etablirane institucije. Dvom v institucije si lahko dovolijo samo mladi, je že nekoč davno napisal Kropotkin. Za Kropotkina mladost ni prožno telo. Let ne šteje po številu gub na čelu. Mladost je osvobojenost od tradicije in konservativnosti. Mladost je dvom v vse, kar je etablirano. Mladost spreminja zgodovino naših zanamcev.
In Rog je leglo mladih. Rogovci nočejo razumeti sveta, ki jim je bil dan na pladnju. Niso se prepustili tej skušnjavi. Rog so posvetili ljudem in aktivnostim — ideološko marginalnim in ekonomsko neprofitnim. Tako so legitimirali ilegalni prostor.
Rog je dvom v etablirane institucije. To si lahko dovolijo samo mladi. Mladost je osvobojenost od tradicije in konservativnosti. Mladost je dvom v vse, kar je etablirano. Mladost spreminja zgodovino naših zanamcev. — [Fotografija: Marko Crnkovič.]
Samoupravljanje
Rog je še veliko več od tega in mogoče tudi malo manj. Na tem mestu se ne bom spuščal v že ničkolikokrat prežvečene debate o legitimnosti in legalnosti zaskvotanega Roga. Zanimala me bo predvsem alternativa za Tovarno Rog, ki jo imajo Rogovci: ekonomsko samoupravljanje.
Če mi bo dano, bom magistriral iz filozofije ekonomije. V teh dveh letih sem imel veliko priložnosti za razmislek o tem specifičnem področju ekonomije. Sestavljeno je iz treh področij: metodologije ekonomije, evolucijske teorije in institucionalne ekonomije — s poudarkom na teoriji podjetja. Magistrsko nalogo pa pišem na temo delavskega samoupravljanja.
V tem članku se ne bom spuščal v podrobnosti, čeprav mislim v kratkem napisati konkreten in poljuden članek o ugotovitvah, do katerih sem v nalogi prišel.
Delavsko vódena podjetja so zelo zanimiva ideja. Kontrirajo tako kapitalistični ideji hierarhičnega produkcijskega procesa kot marksistični ideji kolektivnega upravljanja.
Soodgovornost in motivacija
Ultimativna avtoriteta v moderni korporaciji so lastniki kapitala (z.t.k. kapitalisti), ki pa so v produkcijskem procesu sicer odsotni. Svojim interesom — maksimizaciji profita — sledijo s pomočjo hierarhične, izrazito nedemokratične strukture podjetij. Pri tem jim pomagajo menedžerji — seveda za ustrezno denarno remuneracijo —, ki v njihovi odsotnosti upravljajo podjetja v njihovem interesu.
V kooperativah pa delavci prav nasprotno sami volijo svoje predstavnike, ki v njihovem imenu demokratično odločajo o produkcijskem procesu, financiranju, distribuciji prihodkov in podobnem, tudi o svojem plačilu. Soodgovorni in motivirani so za uspešnost podjetja.
Številne raziskave potrjujejo dvoplastno superiornost kooperativ v primerjavi s korporacijami. Proizvodnja je ekonomsko učinkovitejša, obenem pa je demokratičnost upravljanja podjetja moralno superiornejša od timokracije oz. oligarhije lastnine.
Opcije
Rogovci naj razmislijo, kako bi najbolj optimalno izkoristili prostorske kapacitete tovarne in zagnali produkcijo — česarkoli. Zakaj? Ker lahko. Ker potrebujemo demokratične pobude tudi na ekonomskem področju. Če hočejo, jim lahko pri tem razmisleku tudi pomagam.
Za zagon produkcije so potrebni trije osnovni faktorji.
Prvi je prostor. Zemljišče in objekt. Tovarna Rog prostorsko zadostuje za tak samoupravni projekt.
Drugi faktor je kapital. Tu gre predvsem za zagonska sredstva. Za denar, orodja in mašinerijo.
Empirične izkušnje kažejo, da je dostop do kapitala za kooperative najbolj problematičen. Financiranje je možno bodisi s sredstvi delavcev, bodisi s kreditom, bodisi s prodajo delnic brez pravice glasovanja ali z najemom opreme.
Vse to je problem. Samim Rogovcem primanjkuje lastnih sredstev. Finančne institucije nerade financiranjo delavske kooperative. Za prodajo delnic brez glasovalnih pravic ni ravno interesa. Najem opreme odpira možnosti zlorab.
Za Rogovce je na začetku najbolj realna možnost delno samofinanciranje in pobiranje sredstev na razpisih. Tako na ravni EU kot v Sloveniji obstajajo institucije, ki podpirajo zagon kooperativ. Tukaj je nekaj primerov razpisov za zagonska osnovna sredstva.
Delovna sila
Zadnji produkcijski faktor je delovna sila. Rogovcev je dovolj in imajo dovolj idej. Verjetno se nihče izmed njih ne bi upiral priložnosti za nekaj dodatnega zaslužka. Verjetno pa bi jih prepričali tudi možnost fleksibilnosti delovnega časa in ideja demokratične produkcije. Lahko bi se tudi povezali z begunci — s katerimi že tako ali tako sodelujejo — in jim ponudili možnost zaposlitve.
Z vzpostavitvijo kooperative bi Tovarna Rog — poleg že živahne kulturne in intelektualne scene — prebudila še ekonomsko oz. podjetniško. S tem bi marginalnim skupinam ter pogosto brezposelnim umetnikom, tujcem in drugače socialno ogroženim ponudila možnosti za delo.
Kooperativa bi lahko finančno podpirala neprofitne in politične aktivnosti Rogovcev. Znebili bi se tudi stigme brezdelnežev in pridobili na svojo stran še nekaj javnega mnenja, ki bi jim prav prišlo zato, da bi jih občina bolj tolerirala.
Z delavsko kooperativo bi lahko v Tovarni Rog zaživela resnično neodvisna skupnost. Ideja je utopična, njena topičnost pa je vseeno zanimiva. In pravzaprav vznemirljiva. Mogoče bi prepričala celo Jankovića.