Česa se boste pa vi veselili ob 25-letnici samostojne Slovenije?

V času praznovanja 25-letnice samostojne Slovenije nam mediji in politiki vrtijo vsebine, namenjene pranju možganov državljank in državljanov. Cilj je jasen: ob 25-letnici je treba pozabiti, da se dogaja proces, ki ga v antropologiji postsocializma poznamo kot “kreativno destrukcijo”.

V tej pozabi bi se morali preorientirati na hvaljenje samostojne Slovenije in na srečo, da so se uresničile naše tisočletne sanje o lastni državi. Itd. S solzami v očeh, se razume.

Zaukazana drža je nacionalistični patriotizem. V nas vcepljajo zavest, da vse slabo, kar se je zgodilo v samostojni Sloveniji, ni nič v primerjavi s tem, kar smo v tem času dobili.

Ker pa videza vzhičenosti danes ni mogoče doseči s pozivi šolam, naj učenci ob cestah mahajo z zastavicami, ko se pelje mimo Pahor, to poskušajo z oddajami z domoljubno vsebino na radiu in TV.

Misli vladajočega razreda

Takšno proslavljanje je razumljivo samo tistim, ki so si ga izmislili. Torej slovenski vladajoči eliti. Ki je morda postala že razred.

Ta logika in to pozivanje namreč materializirata njihov zorni kot. Kot vsak vladajoči razred tudi slovenski vidi družbo, ki ji vlada, kot dobro urejeno družbo. Družbo, kjer je ljudem dobro zato, ker je dobro njim. Kjer je življenje srečno, ker je srečno njihovo življenje. Kjer spremembe niso potrebne, ker bi bog ne daj ogrozile njihov položaj in privilegije. Družbo, v kateri se življenje izboljšuje, ker se je izboljšalo njim. Itd.

Gre za to, kar je Marx imenoval “misli vladajočega razreda”. Da pa bi te misli postale tudi “vladajoče misli neke epohe” (spet Marx), je treba uporabiti tisto, kar je Althusser poimenoval “ideološki aparati države”.

Med te aparate sodijo tudi mediji. In za to jih tudi uporabljajo. Sentimentalne pozive k praznovanju 25. obletnice vojne za samostojno Slovenijo je zato treba razumeti kot razredni boj. Natančneje, kot boj za moč hegemona.

Sicer ne vem, koliko se slovenski vladajoči razred zaveda, da lahko obdrži vladajoči položaj v družbi le, če je tudi v poziciji ideološkega hegemona. V vsakem primeru ravna tako, kot da bi se tega zavedal.

Prava ideja

Kar zadeva nas preostale državljanke in državljane, seveda nimamo česa praznovati. Če bi bili razred zase — torej razred, ki se zaveda svoje socialne pozicije in socialne usode in svoje prihodnosti —, bi na te pozive odgovorili vsaj z bojkotom. Če ne kar z javnim protestom, shodom ali čim podobnim.

Postsocializem nam je vzel skoraj vse. Natančneje, nekaterim je vzel vse, nekaterim pa “samo” dostojanstvo, varno delo, normalne medčloveške odnose na delu in v družbi.

Vzel nam je občestvo, imenovano družba — ki je v današnji Sloveniji funkcionalno sploh ni več. Vzel nam je socialno varnost, varnost naših otrok in vnukov. Mnogim je vzel delo in s tem osnovno možnost preživetja. Namerava pa nam vzeti še zdravstveni in šolski sistem. In še bi lahko naštevali.

V skupino, ki ji je bilo vzeto vse to in še več, sodi večina Slovenk in Slovencev. Vladajoči razred jim na vse možne načine, ki so mu na voljo, dopoveduje, da to ni res. Da živijo v družbi, kjer ima vsakdo možnost, da uspe. Če le ima pravo idejo.

Kar v na široko odprti družbi pomeni, da sta neuspeh in revščina stvar individualne nesposobnosti. Ne pa stvar neustrezno in nepravično organiziranega socialnega sistema, ki nekatere sistematično deprivilegira in eksploatira in jim jemlje zato, da daje drugim in jih privilegira. Zato, da lahko vladajoči razred govori, da je današnja slovenska družba uresničitev tisočletnih sanj.

Slovencev, ki bi to sanjali, pred tisoč leti sploh ni bilo. Ampak nič hudega. Tudi današnji družbeni ustroj je uresničitev sanj absolutne manjšine. Manjšine, ki bi jo morali utišati in ji vzeti vse, kar ji ne pripada. Kar pa bi v večini primerov pomenilo vse.

Kaj nam je/ni namenjeno

Kdo bo praznoval 25-letnico samostojne Slovenije in kdo ne, bo torej dober pokazatelj tega, kdo je v današnji Sloveniji vladajoči razred in kdo mu naseda. In kdo ni vladajoči razred in kdo mu ne naseda.

Jasno je, da je tistih, ki niso vladajoči razred, več kot prvih. Gre za približno 90 procentov Slovencev. Torej za absolutno večino. Ki bi lahko — če bi se tako odločila —, postala dejavnik resnih družbenih sprememb. Seveda pa bi se položaja, v katerem se je znašla, morala dejansko zavedati.

Koliko od teh 90% Slovencev se bo slaboumno sentimentalno naslajalo nad dejstvom, da smo si pred 25 leti izborili lastno državo, pa bo jasno pokazalo, v kakšni meri se večina Slovenk in Slovencev zaveda, kdo so. In kaj jim je in ni namenjeno.