Prvorazredni Reberc in drugorazredni Smrtnik ali povest o dveh državljanih

19.6.2016 / 06:10 1 komentar
Dva človeka, dva državljana, pred zakonom načeloma enaka. Eden je kradel in še kaj, drugi pa je bil okraden. In? Nič.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Dvoličnost slovenskih sodišč in slovenskega pravnega reda spremljamo iz dneva v dan. Na eni strani imamo prvorazredne, spretne državljane s pravimi povezavami, ki jo lahko odnesejo poceni, na drugi pa drugorazredne, ki morajo svoje napake in nesreče drago plačati, tudi z zdravjem in življenjem.

Primera prvo- in drugorazrednih državljanov sta nekdanji veleposlanik Slovenije v Španiji Peter Reberc in gradbenik Primož Smrtnik. Odpoklicani kleptoman, obtoženec za spolni delikt nad otroki ter posedovanje otroške pornografije proti obubožanemu, obolelemu, obupanemu malemu podjetniku.

Prvo zgodbo spremljamo že nekaj let in se čudimo, kako je mogoče, da na veleposlaniška mesta pošiljamo ljudi, ki so nam v takšno sramoto, drugo pa zadnje tedne in se sprašujemo, kako nizko še lahko pademo — in v nobenem primeru se ne zgodi nič.

Veleposlanikova zgodba

Peter Reberc je tisti gospod, ki se mu je od ambasadorske svobode, daleč od domovine, moral zgoditi nekakšen miselni preobrat, da si je domišljal, da ima lahko v svoji rezidenci in na naš račun vse kuhinjske pripomočke in orodje tega sveta. Za davkoplačevalski denar je v Španiji kot obseden kupoval kupe cedilnikov, lijakov, obračalk, zajemalk, cvrtnikov, pa še sekir, macol, dlet, izvijačev, električnih brusov, vrtalnikov, električnih žag, sekir, anten, kamer. Govorimo o več kot sto, pri nekaterih vrstah robe tudi več kot tisoč kosih!

Pa to še ni vse. Predložil je račune za nakupe dizla, čeprav sta bila oba službena avtomobila v Madridu bencinarja. Kontrola na MZZ je tudi ugotovila, da so bili sporni nekateri računi za hotelske nočitve in letalske prevoze, saj ga na določenih letih in v hotelih sploh ni bilo. Obtožen je tudi tega, da je uslužbenki naročil, naj spremeni datum na blagajniškem prejemku, ki ga je nato podpisal in posredoval v kabinet predsednika vlade.

Za vse skupaj ga bremenijo zlorabe uradnega položaja, ponarejanja listin, nevestnega dela in poneverbe v obdobju od 1. decembra 2007 do 31. avgusta 2010. Dovolj za prekinitev delovnega razmerja in sodni pregon.

Spretno izogibanje

Reberc se je zapletel v še nekaj tožb. Za zaprtimi vrati mu sodijo za tri spolne napade na otroka ter za prikazovanje, izdelavo, posest in posredovanje pornografskega gradiva, ki prikazuje mladoletne osebe.

Zdaj, ko je treba hoditi na sodišče, pa je gospod nekdanji veleposlanik bolan. Ker jemlje tablete, ki so mu jih predpisali zdravniki, ne more na sodišče. Pravijo, da bi bilo najbolje nadaljevati s procesom jeseni, pravijo, takrat bo mogoče že boljšega zdravja. Če ne bo, bo pa vsaj boljše volje. Ena od točk njegove obtožnice, ki se nanaša na nerazumne nakupe, bo namreč dokončno zastarala. Na sodišču beležijo osem nevročenih vabil na obravnavo, ki se jim je spretno izognil.

Zgodba o podjetniku

Primož Smrtnik pa je navaden državljan. Ni veleposlanik. Niti bivši. Zaradi plačilne nediscipline in stečaja ene od slovenskih gradbenih družb je izgubil okoli 170.000€. Sesulo se mu je življenje. Potem je še zbolel. Državi dolguje 19.000€ za prispevke za zdravstveno zavarovanje, država sama oz. ZZZS pa njemu več kot 30.000€.

Vendar jih ZZZS noče kompenzirati. Uradniki vztrajajo, da mora najprej plačati svoj dolg, potem pa bo dobil, kar mu pripada. Toda Smrtnik denarja nima. Država mu zaračunava še zamudne obresti. Njegova bolezen je vsak dan hujša, toda on nima tablet, zaradi katerih tako kot Reberc ne bi mogel stati na sodišču. On nima niti zdravnika. Smrtnik je samoplačnik, ki si ga ne more privoščiti.

Neglede na svoje zdravstveno stanje bi Primož Smrtnik z veseljem hodil na sodišče in dokazoval svojo pravico. Toda njega tja nihče ne pokliče. Tudi njegov primer bo zastaral. Za razliko od Reberca, ki dela vse, da v njegovem primeru do tega res pride, bi Smrtnik naredil vse, da v njegovem ne bi.

Pred zakonom

Pred nami sta torej dva človeka, dva državljana, ki sta pred zakonom načeloma enaka.

Prvi je kradel, lagal in poneverjal, obtožen je tudi spolnih deliktov. Pa vendar se mu v našem pravnem redu ne zgodi nič. S pomočjo zdravnikov, ki mu dajejo zdravila za lažje premagovanje njegovih travm, in odvetnikov se spretno izmika roki pravice in čaka, da bodo kazniva dejanja zastarala.

Na drugi strani pa je človek, ki ni nikoli kradel, temveč je bil sam okraden. S svojim delom je poskušal preživeti družino in delavce, nato pa je bil opeharjen zaradi stečaja poslovnega partnerja. Socialno in zdravstveno se je znašel na dnu, za povrhu pa mu še država birokratsko zadržuje sredstva, do katerih je upravičen.

Tudi v tem primeru se ne bo zgodilo nič. Smrtnik ne bo iskal pravice na sodišču, ker nima odvetnikov, ki bi se zanj borili kot levi, in zdravnikov, ki bi mu pomagali lajšati bolezensko stanje.

Naše pravosodje ne bi moglo prepričljiveje dokazati, da v tej državi živimo prvo- in drugorazredni državljani.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v soboto, 18. junija, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Boljši in slabši ljudje. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE