Vi kar imejte ta svoj butast zajtrk!
Spet sem nasedla tej trapasti mantri, da je zajtrk oh in sploh in najbolj zdrav obrok. Pravzaprav sem ga začela jest zato, ker mogoče res ni najboljše pit kave in kadit na prazen želodec.
Zadoščalo pa bi, da bi pojedla samo kakšen keks ali košček kruha, ne pa da si za zajtrk — po navodilih nutricionistov — naredim toast in še skledo bio kosmičev z jogurtom.
Zredila sem se za pet kilogramov. Pred poletjem. Ta vikend si na morju nisem upala obleč kopalk, ker mi je rit gledala ven, novih pa si iz principa nisem kupila in si jih tudi ne bom. Lani sem si po koncu sezone na razprodaji kupila še ene kopalke, ampak jih nisem vzela s sabo, ker jih niti čez boke ne bi spravila. So namreč še manjše, ker sem imela ob koncu poletja še nekaj kil manj kot običajno.
Naslednji vikend pa zato ne grem na morje. Za kazen.
Samo enkrat naj mi še kdo reče, da je za hujšanje pomemben zajtrk, pa ga bom čez gobec.
Nabasana ves dan
Če jem zajtrk ob 8:00, se počutim nabasano ves dan. Lačna pa itak postanem že opoldne — torej ob istem času, kot če ga ne bi jedla.
Če jem zajtrk, čez dan ne pojem čisto nič manj kot bi morala po navodilih strokovnjakov. V bistvu z zajtrkom zaužijem samo še dodatnih 300 kalorij na dan, ki se mi nalagajo okrog trebuha in bokov. Tudi krila si danes nisem mogla zapet. Kar na jok mi je šlo.
Pometala sem stran misle, jogurt in toast. Konec je z zajtrkom. Ne paše mi in škodi mojem počutju. Fizičnemu in psihičnemu. Adijo za vedno.
To ni prvič, da sem nasedla. Načeloma se držim pravila, da jem lokalno domačo hrano. Toliko, kot mi paše. Takrat, ko mi paše. Nimam slabe vesti, če kdaj pojem kak fast food. Pizzo jem večkrat na mesec.
Potem spet pride obdobje, ko si rečem: oh, kaj pa, če bi jaz tudi zdravo jedla? Moje kolegice imajo zajtrke, obogatene z raznimi superživili in dodatki vitaminov in mineralov.
Superživila! Vsak mesec je popularno drugo. Mislim, da so trenutno najbolj prodajane konopljine beljakovine. Po mojem je to navaden nateg.
Nikoli ne bi plačala 20€ za jagode iz tisoče kilometrov oddaljenih krajev, ki jih ne znam niti prav izgovoriti, kaj šele pokazati na zemljevidu. Imam pa rada suhe borovnice in brusnice, zelje in stročnice. To so moja superživila.
Zaradi mene lahko vsi trdite, da vsebuje manj hranilnih vrednosti kot pa mačji krempelj — to je tudi superživilo, če mogoče ne veste — ampak moje telo se po zelju in fižolu počuti veliko bolje kot po žlički prahu iz mace. Ki sem si jo nekoč celo kupila, ker je moja draga mami cel mesec trdila, kako polna energije se po njej počuti. Jaz pa se nisem čisto nič drugače počutila. Samo želodec me je po nekaj mesecih začel boleti. Za njo pa sem plačala toliko, da bi že zdavnaj lahko šla jest k Lojzetu.
Nazaj na stari sistem
No, in zdaj spet prihaja obdobje, ko bi malo bolj zdravo jedla.
Halo? Kot da to, kar jem, ni zdravo?! Kakšen vpliv imajo ideologije, tudi če v njih ne verjameš! Neverjetno.
Ker v superživila skratka ne verjamem, uvedem zajtrk. Kupim si bio kosmiče, tiste za ptiče, pa bio jogurt, polnozrnat toast in mozzarelo, jajčka iz proste reje, pa še svež paradižnik.
Jajca sicer jem enkrat na teden, ker jih redno dajem tudi psu za lepšo dlako. Za dva se vsaj splača plin na štedilniku prižigat.
In to zdaj jem že več kot pol leta. Rezultat je raztegnjen želodec in premajhna oblačila, slaba volja, slabše počutje. Zaradi zajtrka sem še večkrat kot običajno zamudila v službo. Pa tudi kakala nisem redno. Pa naj bi pospeševal prebavo. Ja, my ass.
Od danes naprej uvajam svoj stari sistem. Za zajtrk piškot, kava in cigaret. Potem kakanje. Prvi obrok ob 12. Sladoled ali smuti za malico, potem še en obrok zvečer. Pozno zvečer, ob 10.
Vseeno mi je, če pravite, da zvečer ni zdravo jest. Jaz jem zvečer in se počutim odlično.
Vi pa kar imejte ta svoj butast zajtrk.