Ljudstvo prihaja po RTV Slovenija, ker dela program za ljudstvo

Konec tekstov Ukiniti RTV prispevek? Se vam je zmešalo? Da ga ne boste plačevali JJTV (21. maja) in Nekaj preprostih, dobronamernih, učinkovitih namigov za boljšo RTVS (23. maja).

Za uvod naj spomnim na tisti dobri, stari Majda-Širca-Janez-Janša vic: če javna hiša slabo posluje, potem ne zamenjaš postelj, ampak zamenjaš prostitutke.

Za to v bistvu gre pri tem s prispevkom.

A kakorkoli. Recimo, da je TV Slovenija res zanič. Recimo, da je naravnost obupna. Sam mislim, da tako hudo le ni, čeprav imam tudi sam pripombe na program od informativnega pa do kulturnega in razvedrilnega — ki ga iz principa ne gledam —, pa tudi na institucijo, menedžment, politikantstvo, domnevno civilnodružbeno transmisijo itd.

Ampak ukinitev RTV prispevka ni rešitev — sploh pa ne ukinitev kot političen in referendumski projekt. Še tem manj, ker je njegova glavna promotorka konkurenčna Nova24TV. Zakaj se to sploh dogaja? Zagotovo ne samo zato, ker je (R)TVS zares zanič ali po zaslugi Nove24TV. Gre za stanje duha.

Mali Mićoti in Radoti

RTV Slovenija se je znašla v epicentru ekonomskega in socialnega pomanjkanja in primitivizma. Večina ljudi — kot posameznikov in kot državljanov, torej tako gospodinjstva kot država — se iz dneva v dan odpoveduje vsemu, česar si ne samo ne more objektivno, materialno privoščiti, temveč tudi tistega, česar po ne vem kateri nekulturni in plebejski logiki domnevno ne potrebuje.

Mislite, da ne rabite RTV, če je ne gledate/poslušate? Dajte, no. Prvič, ful jo gledate/poslušate, tudi marsikaj dobrega ali vsaj všečnega vidite, ampak tega ne opazite. Opazite samo najslabše in se čutite dolžne to naglas povedati.

Priznajte, da raje šimfate kot hvalite. Priznajte, da raje prisluhnete nergačem kot pa hvalilcem. Priznajte, da jih tudi bolje slišite, ker se derejo in so pri tem še ozvočeni.

Kje so tisti časi, ko smo še imeli Mrkaića in Pezdirja, ki sta subvencionirane preužitkarje vsaj znala sprovocirati! Ker to, kar se danes dogaja, so samo tisoči malih Mićotov in Radotov, ki klikajo peticije tako, kot da lajkajo novo frizuro pofrendane fukfehtarce!

Pa še to: RTV je tako kot horoskop. Nekdo se vam zdi tipičen dvojček, ker pri njem opazite take in take sterotipe — ne opazite pa značilnosti, ki jih običajno pripisujete recimo ribam ali kozorogom. Ne mi govorit, no.

Kaj bi se zgodilo brez prispevka?

Ne znam si predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi ukinili obvezni RTV prispevek. Modeli v peticiji predlagajo kodirano oddajanje oz. kupovanje (in mesečno plačevanje) programov — seveda prostovoljno.

Če prav razumem, bi zaklepali kar počez.

Kaj bi to pomenilo? To bi pomenilo, da bi TV Slovenija in Radio Slovenija bili samo še dve komercialni postaji več. Dva do šest novih programov, radijskih plus televizijskih.

Vi bi jih poslali kar na trg — pa naj se znajdejo? Sliši se dobro. Še marsikateri levičar bi podpisal to kvazineoliberalistično modrost.

Že zdaj je na področju radiodifuzije informativni, profesionalni, oglaševalski in socialni kaos. Kaj bi šele bilo potem…

Znam pa si predstavljati, da bi potem res pogrešali kvalitetne vsebine. Pogrešali bi jih celo tisti, ki jih zdaj ne znajo ceniti in se jim zdi zanje škoda denarja. Šele potem bi morda pogruntali, v čem je blagodejna skrivnost koncepta javne radiotelevizije.

Konkurenca sardin

Sklicevanje na tržne zakonitosti ni nič novega. Poznamo to. Zlasti na medijskem trgu. Ki ga v Sloveniji ni. Ker ponavljam: če razumemo trg kot to, kar v ekonomiji in po zdravi pameti pomeni, potem medijski trg v Sloveniji ne obstaja. Temu se tako samo reče.

Vam vsem tako ljuba konkurenca me konkretno na našem medijskem trgu spominja na tekmovanje/tekmovalnost med sardinami v konzervi. (V eni in isti konzervi, da ne bo pomote.)

Enake in vsaj podobne, lokalno standardizirane medijske sardine brez zunanjega benchmarka se v konzervi prerivajo, da bi si našle dober pole position. Vsaka upa, da jo bo konzument prvo pojedel in da mu bo prav ona najbolj teknila. Prepričane so, da konzument med njimi loči. Ker je vsaka po svoje izvirna, profilirana in targetirana, a ne.

Zmagovalnim sardinam v prvi disciplini piranski ribiči podeljujejo uokvirjene plakete, zmagovalne v drugi disciplini pa dobijo iz Bruslja odličje monde sélection.

Rundfunk-Kristallnacht

Verjetno bi ukinitev RTV prispevka potegnila za sabo sesutje RTV Slovenija. Dobro, vsake toliko slučajno ukinejo kak medij. Pa kaj?

Ampak ne nacionalne radiotelevizije, stupid!

Najprej so prišli po Razglede, pa ste bili tiho, ker jih niste brali. Niti jaz nisem skoraj nič rekel, pa sem jih urejal. Ko so čez 17 let prišli po Poglede, se mi ni dalo več.

Včasih pridejo državni birokrati, včasih menedžerski japiji, včasih pa tisti s strankarsko izkaznico. Zdaj prihajajo po RTV Slovenija. Ljudstvo prihaja po RTV Slovenija. Rundfunk-Kristallnacht! Vi pa ploskate.

Ampak jaz nočem več biti tiho. Poln kufer imam tega, da se mora vse izplačati, sicer je zrelo za ukinitev. Poln kufer imam prezira do vsebin, ki zanimajo samo omejen krog ljudi. Poln kufer imam tega, da družba pred vašimi očmi razpada, vi pa še vedno ne štekate, da je sestavljena iz samih takih omejenih krogov ljudi, povezanih v celoto. Poln kufer imam te kvazidržavljanske in psevdodavkoplačevalske nepokorščine.

Problem je v tem, da vi ne samo ploskate. Vi ste zraven. Vi prihajate po RTV Slovenija. Ker dela program za vas. Ker razmišlja tako kot vi. Ker se ne dela pametnejše od vas. Ker vas je navadila, da ne smete biti z ničimer zadovoljni. Da stvari poenostavljate. Da so najbolj zapletene in zamegljene stvari najbolj jasne, če jih gledate površno in od daleč.

Kdor pridiga negativizem…

Medijski populizem je žalibog neizogiben. Nekaterim medijem se celo izplača, če znajo z njim ravnati.

Toda ne RTV Slovenija. RTV Slovenija se bo ta taktika maščevala. Se ji že maščuje. Upor množic proti prispevku je v bistvu grizenje roke, ki vas hrani s slabimi informacijami in vrednotami.

Tako imenovani dominantni, mainstream mediji vedno definirajo, determinirajo stanje duha v neki družbi, tudi v Sloveniji. V dobrem in slabem. Populistično in privilegirano.

Toda samo v Sloveniji so (bili) mediji tako nespametni, da so ljudi našuntali do te mere, da so se najradikalnejši plebejci obrnili celo proti njim samim.

Biti jezen na ves svet se medijem navidez splača. A ne za dolgo. Nekega dne ugotovijo, da so del tega sveta in da so ljudje jezni tudi na njih — četudi jih gledajo, berejo, poslušajo.

RTV Slovenija je tu v posebej težkem položaju. Skupaj z drugimi mainstream mediji je vzgojila na ves svet jezne ljudi, ki se jim zdi zamalo plačevati prispevek — ker se jim po eni strani ne zdi vredno, po drugi strani pa včasih tudi res ni — in ki se jim niti ne ljubi razmišljati o tem, zakaj je javna RTV sploh dobra.

Če pridigaš negativizem, si pod črto ne obetaj pozitivnega stanja — simboličnega, socialnega, političnega, ekonomskega, kulturnega.