Zakaj poslovneže Petričeve baže sploh zamika časopis?

Globoko preziram medijsko obsesijo in medijski oportunizem krošnjarskih poslovnežev. Jaz bi jih kar pozaprl. Ali vsaj razlastninil. No, ne bi, ker to ne gre kar tako. Ampak zakaj je Ministrstvo za kulturo dalo FMR soglasje za prevzem Dela? Včasih so bili bolj selektivni pri podeljevanju soglasij. Zakaj bi se neko ACME podjetje spuščalo na medijsko področje? Ker svoboda podjetništva? Ker kot svoboda govora? Ker je Petrič kao ugleden slovenski biznisman? Ker Forum 21?

Če smo že pri Kučanu, jaz bi ga kvečjemu moralno ovadil, ker se ni nikoli distanciral od krošnjarskih poslovnežev, ki jih je pod parolo nacionalnega interesa rekrutiral za svoj centralni smokescreen komite Forum 21. Zdaj ima priložnost. Nima smisla, da čaka na izsledke preiskave, v kateri se je znašel Petrič. Nima smisla, da čaka, ali bo obsojen. Že zdavnaj bi se moral distancirati od vseh, ki niso poslovno brezmadežni. Kučan bi pa ja moral vedeti, kaj je to moralno-politična neoporečnost.

Zakaj mediji?

Če bi vprašali Stojana Petriča — ali njegovega nekdanjega piarovca, zdaj odgovornega urednika Dela —, kaj ga je pravzaprav pičilo, da je šel s podjetjem FMR v nakup Dela, vam najbrž ne bi znal(a) prepričljivo odgovoriti. Vsaj ne po pravici.

Zakaj poslovneže Petričeve baže zamika časopis? Zakaj hočejo mutibarići kot Petan, Petrič, Šrot, Hakl, Todorović, Raščan, Pečečnik imeti medije v lasti?

Zelo preprosto. Razloga sta dva.

Prvi je, da si zmotno predstavljajo, da bojo s tem delali biznis — ker pač nimajo pojma o slovenskem medijskem trgu, kaj šele o konkretnem vodenju/upravljanju medijev.

Drugi pa je, da medije uporabljajo kot pripomoček za svoje poslovanje. Lastništvo medija je zanje PR projekt. Malo bolj fancy, četudi retro tovarniško glasilo. Včasih je šlo pri lastništvu za politiko, danes pa gre za stike z javnostjo. Za spin, agendo, senzibiliziranje, odvračanje, prikrivanje, obračunavanje, podtikanje.

Čisti oportunizem in PR nakladanje

Deloma gre tudi za naivni idealizem, da bi spremenili družbo in vnesli malo zdrave pameti v javni prostor — ki je po zaslugi novinarjev pač kronično primanjkuje —, ampak v glavnem je to to. Čisti oportunizem.

Uradno — kot so naložili ob prevzemu — je (bil) Petričev motiv naslednji:

“Družba FMR bo nastopala kot dolgoročni lastnik Dela in podpirala razvoj časopisne hiše Delo na strateškem, tehnološkem in kadrovskem področju. V družbi FMR se zavedamo, da ima Delo posebno vlogo v slovenskem medijskem prostoru, ki ga kreira z vsebinami v svojih edicijah, in je na tem področju predvsem odgovorno svojim bralcem.”

“Kot lastniki si bomo prizadevali, da bomo z dobrim korporativnim upravljanjem prispevali k temu, da bo Delo uspešno poslovalo in na ta način ustvarjalo dobre temelje za ohranitev in razvoj neodvisnega in raziskovalnega novinarstva v skladu s novinarskim kodeksom in etiko. Sočasno, kot lastniki družbe, pričakujemo od uprave Dela dobičkonosno poslovanje, kar je tudi eden izmed pomembnejših razlogov za nakup.”

Ne bodite cinični do tega nakladanja niti danes, če niste bili že takrat (3. junija 2015).

Isti izdelek z manj ljudmi in manj izdelka

Glede na tempo Petričevega odpuščanja novinarjev na Delu bi rekel, da si morda res obeta, da bo iz tega naredil rentabilen projekt.

To je še večja neumnost. Tako ali tako nihče ne ve, zakaj odpuščajo prav te in te novinarje in urednike in ne drugih. Saj nimajo nobene razvojne in vsebinske strategije — razen da pač hočejo delati isti izdelek z manj ljudmi in manj izdelka.

Del tega, da nimajo pojma o medijih, je tudi to, da precenjujejo njihov vpliv. In si o svojih naložb obetajo preveč že v tem izkrivljenem nematerialnem smislu. Plus to, da so razočarani glede stališč novinarjev in njihove nekooperativnosti.

Slovenski novinarji imajo svoje probleme s tem, da nimajo pojma o medijih. Vendar to nima nobene zveze s tem, da o medijih nimajo pojma njihovi delodajalci. Ker vsak po svoje.