Za domovino s Titom nazaj (2.)

15.5.2016 / 06:08 8 komentarjev
Iz avta nas je v kraljevskem slow motionu s hrbtno stranjo pozdravljala roka v belih rokavicah. Ampak merdžo je bil hud.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Nadaljevanje teksta Za domovino s Titom nazaj, objavljenega prejšnjo nedeljo (8. maja 2016).

Kaj je bilo najbolj imanentno liku Josipa Broza Tita, da je tako masovno začaral socialistični delavski narod kulturno tako raznolikih in bojevitih narodov Balkana, ki je bil od nekdaj znan kot sod smodnika? Magična karizma? Strateška genialnost? Neuklonjiv pogum? Bil je edini komandant vojske v protinacistični koaliciji, ki je bil ranjen v bitki. Komandant, ki je znal svoje borce tako dobro motivirati, da je Himmler nekoč napisal Hitlerju tole: “Moram reči, da je ta stari komunist, ta Herr Josip Broz Tito zelo čvrst človek. Na žalost je naš sovražnik. Ta si zares zasluži titulo maršala… Želim si, da bi imeli kak ducat Titov v Nemčiji…”

Manipulator, megaloman, zločinec

Danes mnogi pravijo, da je bil Tito velik manipulator, megaloman in vojni zločinec.

Manipulator? Vsekakor. Jugoslovanske narode je manipulantsko poenotil pod geslom bratstva i jedinstva do te mere, da so skoraj vsi do zadnjega pretakali solze ob njegovi smrti. To ni bil prisiljen jok kot v Severni Koreji.  

Megaloman? Pa še kako. Samo tako se je lahko z bosonogimi in slabo oboroženimi partizani spustil v boj z najmočnejšim vojaškim aparatom vseh časov v Evropi. In zmagal. Dal Stalinu dvojko. Si v bipolarnem svetu omislil tretji blok. Neuvrščene.

Vojni zločinec? Tehnično da. Ampak nič bolj kot velik del poveljnikov protinacistične koalicije po tej krvavi vojni. Taborišča s sestradanimi vojnimi ujetniki in masovni poboji kolaborantov so bila po vsej Evropi. Nacistični holokavst je bil prehud.

Titov pravi status v svetu pa je posthumno pokazal njegov pogreb. Prišlo je rekordnih 209 delegacij iz 124 držav, med njimi 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad, štirje kralji, pet princev… Če bi že takrat obstajal ISIS, bi imel res lepo tarčo. Z nekaj bombami bi lahko obglavil večino najpomembnejših držav na svetu.

Vprašajmo se, koliko pomembnih svetovnih državnikov bi se udeležilo pogreba kateregakoli od sedanjih vodilnih politikov ex-YU državic?

Tito je imel sicer svoj Woodstock (slash Olympic games). Vsako leto za svoj rojstni dan 25. maja.

Od Zlatoličja do Woodstocka

Moje prvo in edino srečanje s Titom v živo se je zgodilo v 1. razredu osnovne šole. Bil je junij. Celo šolo so z avtobusi odpeljali na otvoritev nove hidroelektrarne Zlatoličje. Postrojili so nas ob cesti ob Dravi v dolžini nekaj kilometrov in nam porinili zastavice v roke. Seveda smo bili v pionirskih uniformah: bela srajca, rdeča ruta in modra titovka — da, celo kape so se imenovale po njem — z rdečo zvezdo.

Tako stojimo tam več kot eno uro na vročem soncu. Ko sem že začel zehati, pa je nenadoma završalo. Oglasila se je zanosna pleh muzika. Sošolci okrog mene so ponoreli s svojimi zastavicami. Ko se je mimo počasi pripeljala črna Mercedesova limuzina, sem med vsemi zastavicami in glavami zagledal samo roko v belih rokavicah, ki nas je s hrbtno stranjo kraljevsko pozdravljala v slow motionu

Ampak merdžo je bil hud.

Naslednji hip ga že ni bilo več. Elvis has left the building. To je bilo leta 1969. Dva meseca po Titovem obisku v Zlatoličju se je na drugem koncu sveta zgodil še en prelomen dogodek — najlegendarnejši rock festival vseh časov Woodstock. Mislim, da bi se Tito nasmehnil ob Hendrixovi anarhistični verziji ameriške himne Star-Spangled Banner.

Tito je imel sicer svoj Woodstock (slash Olympic games). Vsako leto za svoj rojstni dan 25. maja. Začelo se je vsako leto v Kumrovcu, Titovem rojstnem kraju, s štartom Titove štafete. Ta je potovala v rokah mladink in mladincev po vsej Jugoslaviji, potem pa so jo 25. maja med zletom na Partizanovem stadionu JLA v Beogradu častno predali Njemu. Zadnji zadnji nosilec štefete je bil Ciril Zaplotnik, kmet iz Letenic pri Kranju. Leta 1982. Da, po Titovi smrti.

Slavnostni spored je bil iz leta v leto nekaka mešanica otvoritev olimpijskih iger, sokolskih srečanj in severnokorejskih masovnih plesnih rutin, ki jih uprizarjajo prav tako vsakega maja za svojega predsednika.

In tako kot je Laibach na začetku kariere ironiziral jugoslovanski režim s podtaknjenim naci vizualom na uradno sprejetem plakatu za štafeto, mu je to uspelo tudi s Kim Jong-Unom in arirangom. Samo da Kim Jong-un tega ni opazil.

Kot je nekoč dejala kraljica Elizabeta: “Če je ta človek ključavničar, jaz nisem kraljica.”

Čajnica na Bledu

Vsi tedanji člani Laibacha so bili prisotni na otvoritvi Titove čajnice na Bledu nad Vilo Bled, ki sem jo s svojim podjetjem Tovarna vizij najel in prenovil leta 1994. Bilo je konec maja, okrog Titovega rojstnega dneva. Častni gost dogodka je bil Tito himself — v reinkarnaciji igralca Iva Godniča. Ki je prvič javno nastopil kot Titov imitator na Kulturnih dnevih Filozofske fakultete leta 1984 v Križankah pod mojo taktirko. Ko je bilo to še zelo tvegano.

Na dogodku na Bledu ni manjkala niti “Jovanka”. In limuzina, ki pa ni bila merdžo, ampak ameriški stretch cadillac. Vsi smo padli v razkošni film iz Titove preteklosti, ko je v čudovitem objektu nad Blejskim jezerom gostil denimo etiopskega cesarja Haileja Selassieja (ki ga je Bob Marley razgasil za kralja rastafarijancev), kamboškega princa Norodoma Sihanuka, egiptovskega predsednika Naserja, japonskega cesarja Akihita… — in seveda predsednika Severne Koreje in mojstra ariranga Kim Il-Sunga.

Bojan Malej, sedanji v.d. direktorja Vile Bled se spomni posebne anekdote, povezane s Kim Il-Sungovim obiskom. Menda je ob odhodu iz predsedniškega apartmaja odnesel tudi posteljo in nekaj pohištva. Ko so to povedali Titu, je baje rekel: “Neka nosi, samo da ide!” Meddiktatorska solidarnost. 

Na koncu otvoritvenega večera v Titovi čajnici je rent-a-Tito malce pretiraval z alkoholom in je med padcem na parkirišču izgubil dve originalni Titovi kolajni, ki jo je kupil od zbiralca v Beogradu.

Peter Mlakar pa je za Studio City izjavil nekaj v stilu: “Tu nad nekdanjim Živinim svetiščem na blejskem otoku, kjer so njene svečenice ritualno jahale moške, bi moral biti en tak titovsko-slovanski  bordel!”

Napačne vrednote vzhodno od Bleda

Janez Fajfar, zdaj ultradesničarski župan Bleda, ki je pregnal supe z Blejskega jezera (ker niso leseni), je v svoji sedanji in prejšnji vlogi (direktorja Vile Bled) vložil veliko napora v to, da se Titovo ime izbriše iz kolektivnega spomina Bleda. Tako je bil vedno proti imenu Titova čajnica (uradno je zdaj Cafe Belvedere), nerad je kadarkoli izgovoril Titovo ime, za njega je bil samo komunistični diktator. Z zaveso je dal skriti monumentalni socrealistični mozaik poln delavcev, koscev, partizanov, ki so ga izdelali italijanski vojni ujetniki po 2. svetovni vojni v Titovi čajnici. Ob tem pa svojim gostom, ki jih je Tito kot kot svetovni celebrity najbolj zanimal, raje govoril o kraljevski družini Karađorđević, ki je bila prvotni lastnik tega posestva, in o vsem drugem. Tito je zanj persona non grata.

Ob 20. obletnici otvoritve smo v Titovi čajnici organizirali tri partije. Promocija je seveda potekala v Titovem duhu. In tako kot pred 20 leti smo bili tudi tokrat izgnani iz blejskega raja, ker da smo promovirali napačne vrednote ter motili red in mir zaspanega, upokojenskega Bleda. O tem se je takrat razpisala celo Janševa Demokracija.

Megaloman, narcis in bon vivant

Za konec pa še ena manj znana anekdota o Titu in ženi Prežihovega Voranca (Lovra Kuharja). Tudi Voranc je bil, kot Tito, v 30. letih agent Kominterne in se je zato veliko selil in skrival po evropskih mestih. Nazadnje v Parizu, kjer se je takrat naključno skrival tudi Tito. Gospa Kuhar je povabila njega in še nekaj tovarišev na večerjo. Po njenih besedah je bil Tito takrat vedno oblečen v brezhibne (najraje bele) obleke in je bil pravi magnet za Parižanke. Tito je prišel prvi, gospa Kuhar je postavila na mizo veliko bovlo kumarične solate s smetano. On jo je z volčjim apetitom v nekaj minutah zmazal celo — nevedoč, da je bila namenjena vsem gostom. In da ni bilo drugega obroka.

Megaloman, narcis in bon vivant. S prefinjenim smislom za humor.

Kot je nekoč dejala kraljica Elizabeta: “Če je ta človek ključavničar, jaz nisem kraljica.”

Vsem, ki vas zanima karizmatični lik Tita, toplo priporočam ogled filma Houston, imamo problem Žige Virca. Ki je tudi najduhovitejši izbor Titovih zgodovinskih posnetkov. Point filma je v tem, da pri Titovem megalomanstvu in pogumu ne bi bilo nič čudnega, če bi začel res razvijati vesoljski program. Ta je bil v 60. letih pač v modi.

Vabljeni ste pa tudi na turo Po Titovih poteh od Bleda do Brionov agencije Enzzo, malo po dnevu mladosti, 28. maja. Častni gost in pripovedovalec bo sam slovenski Tito — Ivo Godnič.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE