Evrovizija je denar, politika, marketing. Slovénie, nul points.

15.5.2016 / 06:10 2 komentarja
SLO na Eurosongu? To je tako, kot če bi se podjetje odločilo, da bo sodelovalo na razpisu, ne bi pa hotelo dobiti posla.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Eurosong je za nami. Stavnice nam za ManuEllino skladbo Blue and Red niso napovedovale uvrstitve v finala — in niso se zmotile. Velikega projekta RTV Slovenija je bilo konec že v četrtkovih kvalifikacijah.

Koliko črnila smo v Sloveniji že prelili v zvezi z Eurosongom! Koliko tipkovnic smo že ogulili, pa nihče od piscev ni dosegel nobenih sprememb. RTV Slovenija, “lastnica” tega projekta, si je nataknila plašnice, da je pripombe ne bi zmotile, in vodi ta projekt ležerno, brez sprememb že leta in leta.

Samo naš lokalni izbor nenehno spreminjajo, da smo gledalci vsako leto popolnoma zbegani.

Toda od tistega trenutka, ko je zmagovalec Eme, slovenski reprezentant na naslednjem Eurosongu znan, je zgodba na nacionalko končana — namesto, da bi se s tem večjim tempom nadaljevala.

Glasba je samo del Evrovizije

Eurosong je vse drugo prej kot glasbeno tekmovanje, le da tega nihče ne prizna.

Najprej je to tekma denarja. Toliko kot vložiš, toliko lahko pričakuješ nazaj. Če nacionalno zmagovalno ekipo prepustiš samo sebi, da se ukvarja s snemanjem TV spota, z garderobo, z dodatno priredbo pesmi, s promocijo in predstavitvami v tujini, z iskanjem sponzorjev — ki jih na koncu, hvala bogu, morda celo dobi —, potem si nikar ne ustvarjajmo lažnega upanja, da je uvrstitev v finale dosegljiva.

Eurosong je tudi politika. Glasovanje jasno kaže, katere države so si blizu, kje se ustvarjajo zavezništva in čezmejne simpatije, kje se jezikovno in kulturno razumejo.

Na koncu pa je Eurosong predvsem en velik marketing. Države, ki to naravnanost razumejo, to spretno in profesionalno izkoriščajo. Slovenija pač ne.

ManuElla je pesem izvedla povsem korektno. Gotovo je dala od sebe najboljše, kar v teh okoliščinah zmore. To si upam trditi tudi za vse dosedanje glasbenike, ki smo jih poslali na to tekmovanje. Eurosong je prevelika in preveč mamljiva karierna priložnost, da izvajalci ne bi vzeli priprav nanjo dovolj resno. — [Screenshot: EBU/Fokuspokus.]

Nacionalni projekt

Če se gre RTV Slovenija projekt Eurosonga, potem naj bo to nacionalni projekt — ker gre za institucijo, ki deluje v javnem interesu. Tudi odločitev o zmagovalcu je ljudska. In če RTV Slovenija Eurosong uvršča med svoje mednarodne projekte, potem naj zanj tudi zagotovi sredstva in strokovno ekipo, ki ga bo vodila.

Nikakor pa ne sme dopustiti, da zmagovalna ekipa po zmagi na Emi ostane tako rekoč sama, prepuščena lastni iznajdljivosti in iniciativnosti. Navsezadnje imajo na RTV Slovenija rezerviran denar za močno delegacijo za udeležbo. Večji del ekipe tam kaj nima iskati.

Imejmo cilj. In cilj naj bo zmaga!

Ob odločitvi za Eurosong je treba definirati cilje, ki jih podpira dobro pripravljen marketinški in komunikacijski načrt.

V Sloveniji pa se najprej odločimo, da bomo na Eurosongu sodelovali, potem pa za to nimamo prave pesmi in denarja denarja. Nimamo idej in končnih ciljev.

To je nekako tako, kot če bi neko podjetje kot svoj cilj opredelilo, da bo sodelovalo na razpisu. Ker Eurosong ni nič drugega kot tender, na katerega vsaka država odda svojo najboljšo ponudbo. Slovenija pa si za cilj izbere sodelovanje na tenderju, vendar njen cilj ni, da bi dobila posel.

Skratka: če želimo na Eurosongu zmagovati, je treba najprej imeti cilj — in ta cilj je zmaga. Treba je ustvarjati pesmi, ki ne bodo blizu samo našim poslušalcem, temveč tudi dovolj velikemu številu Evropejcev. Treba je presoditi, kako in kje bomo našo zmagovalno pesem promovirali. Zakaj ravno tam. Kaj je treba za to narediti. Kje lobirati. Zato se mora izvajalec naučiti nekaj stavkov ruščine, švedščine, srbščine itd., da bo ob promocijskem obisku te države publiko primerno nagovoril. Treba je presoditi, ali je FB profil slovenskega udeleženca v angleščini dovolj ali pa je morda potrebnih več jezikovnih različic. Morda je treba angažirati vesoljno Slovenijo, da se nastopajoči in njegova/njena/njihova pesem razširita od Madeire do Avstralije. YouTube je običajna glasbena vizitka. Domisliti se je treba še kakšne druge viralne ali kakšne akcije, ker denarja pač ni.

Marketing tega projekta niti ne povoha

Na RTV Slovenija je treba oblikovati ekipo, ki bo do konca podpirala nacionalnega udeleženca Eurosonga. Organizirati Emo je najbolj enostavno, ker že vse imajo: oder, dvorano, termin v programski shemi, kamere, celo svoj orkester. Potem pripravijo razpis, ki ga napišejo ljudje, ki na RTVS tako ali tako dobivajo plačo. Skratka, imajo cel sistem, ki jih nekaj stane, pa če gremo na Eurosong ali ne.

Problem nastane šele takrat, ko dobimo nacionalnega zmagovalca. To pa zato, ker nacionalna radiotelevizija, ki ji je z obveznim plačilom naše naročnine prihranjen precejšen del tržne borbe, ne razume marketinške naravnanosti. Marketing ni samo nekaj malega oglaševanja — seveda je pa oglaševanje del marketinga. Marketing je najprej odlično poznavanje okolja, v katerem produkt ali storitev — torej pevec in pesem — živita, delujeta, se pojavljata. Marketing je poznavanje televoterjev, njihovih glasbenih okusov, jezikovnih preferenc, temperamenta. Marketing so zgodbe, barve, stil, glas, obleka, frizura, pesem. Marketing je ustvarjanje vrednosti za kupca, v našem primeru za poslušalca.

In prav tega na RTV SLO ne znajo. Ustvarjati vrednosti, namreč.

Korektna ManuElla

ManuElla je pesem izvedla povsem korektno. Gotovo je dala od sebe najboljše, kar v teh okoliščinah zmore. To si upam trditi tudi za vse dosedanje glasbenike, ki smo jih poslali na to tekmovanje. Eurosong je prevelika in preveč mamljiva karierna priložnost, da izvajalci ne bi vzeli priprav nanjo dovolj resno.

Vsako leto pa ostaja pomislek, da RTV Slovenija za Eurosong ne naredi vsega, kar zmore. Če je tako, potem predlagam, da udeležbo na tem natečaju črtamo iz naših ciljev in si postavimo druge, ambicioznejše. Nihče me namreč ne bo prepričal, da je sodelovanje v sedanji obliki dobro, ker da gre za promocijo Slovenije. Figo! S takšnim pristopom samo utrjujemo svojo pozicijo na repu prepoznavnosti in vsesplošne nenaklonjenosti Evropejcev Sloveniji.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v soboto, 14. maja, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom To ni glasba – to je denar, politika in marketing. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE