Dobrodelnost ni egotrip

13.5.2016 / 06:08 Komentiraj
Več ko je na svetu grozot, več je možnosti, da pokažeš dobroto. Malenkosti štejejo več kot velike parade velikodušnosti.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Danes sem šla mimo charity shopa. Charity shopi so trgovine, ki jim ljudje darujejo različne artikle, tam pa jih potem prodajajo po nizkih cenah. Izkupiček je namenjen dobrodelnim organizacijam.

V Veliki Britaniji so charity shopi na vsakem vogalu in podpirajo vse živo — od medicinskih sester do živali v zavetiščih, boj proti raku, slepe in slabovidne, bivše vojake… Ni da ni.

Ideja se mi zdi super. V teh trgovinah pogosto najdeš stvari, ki še zdaleč ne delujejo, kot da so iz druge (ali tretje) roke. Sama sem tam kupila že nekaj vintage oblek, etno torbico in celo jedilni servis.

Najbolj ponosna pa sem na prvorazredni ulov izpred nekaj let: igrico (kviz) Seks v mestu. Še vedno ima častno mesto na omari. Kadar je priložnost, jo potegnem ven in težim kolegicam, da se gremo igrat.

Danes pa je pritegnil mojo pozornost kup vrečk, ki so se nabirale pred trgovino — še pred odprtjem. Vau, ljudje so danes res dobrega srca. Ali pa se hočejo samo znebiti krame, grdih daril in nenošenih cunj?

Je recimo Angelina Jolie, ki je na izletih po svetu nabirala otroke kot kulturne spominke, res overall svetnica?

Vsaka roka šteje

Več ko je na svetu grozot, več možnosti imamo, da pokažemo dobro v sebi. Najbolj vidna je dobrota slavnih. Pa tudi navadni smrtniki znajo izvabiti nasmeh tistim manj srečnim. Malenkosti štejejo še več kot velike parade velikodušnosti.

Slovenci smo se ob naravnih nesrečah v preteklosti naučili, da nismo vedno pregovorno škrti in nevoščljivi, temveč tudi velikodušni. Mnogi pomagajo, kolikor pač lahko. Vsaka roka šteje!

Vprašanje pa je, ali je vedno srčnost tisto, kar motivira dobrodelnost. Ali pa včasih morda služi za nabiranje političnih točk, večjo priljubljenost zvezdnikov v zatonu ali bog ne daj celo za dvig lastne blaginje?

Vsaka reklama je dobra — pa če je pozitivna ali pa pregrešno neokusna. Je recimo Angelina Jolie, ki je na izletih po svetu nabirala otroke kot kulturne spominke, res overall svetnica? So ti otroci s posvojitvijo — razen denarne preskrbljenosti — res kaj pridobili? Upoštevaje predvidevanja, da mamo vidijo približno tako pogosto kot njen agent, stilist, osebni trener ali kuhinjska pomočnica, najbrž ne…

Je zavzemanje slavnih za preprečevanje lakote v Afriki res pristno, če zvezda tipa Mariah Carey potoži, da so shirani malčki res ubogi, ampak da bi sama dala vse, da bi bila tako suha?

Sodeč po takih izjavah imajo celebrities toliko opraviti s seboj, da pri vseh teh kompleksih ni časa za angažirano reševanje planeta. Še posebej, če pomislimo na načine, kako ga nekateri želijo rešiti. Popolni nasmeh misice, ki propagira svetovni mir, žal ni dovolj.

Težaki, ki ustavljajo na ulicah

Ne preveč optimistični tezi stojijo nasproti svetle izjeme, ki dajejo vtis, da jim je resnično mar. Kar nekaj jih imamo, tako v Sloveniji kot po svetu. Nekateri poslovneži delež dobička redno namenjajo dobrodelnim ustanovam. Poznam tudi nekaj posameznikov, ki še zdaleč niso bogatuni, pa vseeno dajejo 10% zaslužka v dobrodelne namene. Ker čutijo, da je treba nekaj vrniti družbi.

Kar je meni osebno sporno, so recimo težaki, ki ustavljajo na ulicah in te hočejo prisilit, da bi mesečno daroval za njihovo dobrodelno institucijo.

Enega takšnega veseljaka, ki začne pogovor z nasmehom in hoče vedeti tvoje ime in kako si in ti stisnit roko, preden napade z velikim vprašanjem, sem pobarala, ali to počne prostovoljno. Odgovor me je šokiral: človek je plačan veliko bolje kot večina drugih uličnih promotorjev, da o drugih službicah te sorte sploh ne govorim. Hmm. V charity shopih ljudje vsaj delajo zastonj, tako da veš, da res hočejo dobro. Tem promotorjem pa je očitno vseeno. Pač še en šiht — pa če gre za nabiranje podatkov za lokalni fitnes, verigo restavracij ali reševanje afriških sirot.

Recimo: če sosed stoji pred vrati s prazno posodo za sladkor, mu odprete in natresete svojega? Ali pa se delate, da vas ni doma?​

Dobrodelnost se splača

V Angliji je kar nekaj opcij za družbenokoristno udejstvovanje. Ko navajajo bonuse za določeno volontersko delo, se vedno pojavi beseda “rewarding”. Ali pomagaš drugim zato, da bi pomagal sebi ali kako?! Če naredimo nekaj dobrega samo zato, da se potem sami super počutimo, se mi zdi to malo fejk. Kaj šele zato, ker potem pričakujemo nagrado.

No, če verjamemo v dobro karmo, to še nekako gre. Ampak nagrada bi moralo biti po mojem že to, da naredimo nekaj nesebičnega v korist planeta, na katerem smo se rodili. Zato je včasih bolj iskreno odkloniti sodelovanje pri takšnih zadevah, če nismo z vsem srcem pri stvari.

Komu se dobrodelnost torej izplača? Dobrotniku ali prejemniku?

Veliko estradnikov nastopa na koncertih v humanitarne namene. Veliko jih na dobrodelne prireditve zaide na prigrizek in kozarec rujnega. Obstaja tudi nekaj slavnih, ki prirejajo lokalne dobrodelne dražbe. Kam gre denar, vedo samo oni. Upam, da tja, kamor je bil prvotno namenjen.

Ko se je bil potres v Nepalu, so se nekateri ljudje z vsega sveta resnično zavzeli in pomagali — bodisi finančno ali pa z golimi rokami. Medtem pa so nekateri domačini lagali, da zbirajo denar za prizadete, v resnici pa so ga obdržali zase. To mi je povedal zanesljiv lokalni vir, zgrožen nad “svojimi”.

Ali so nameni vidnih dobrodelnih ustanov pristni, ostaja torej odprto vprašanje. Dokler pa s tem pomagajo (tudi) drugim, se oprimimo nauka, da cilj včasih upravičuje sredstvo.

Stopate neegoistično nanjo tudi vi? Ni treba, da gre za velike premike, lahko so tudi male stvari… Recimo: če sosed stoji pred vrati s prazno posodo za sladkor, mu odprete in natresete svojega? Ali pa se delate, da vas ni doma?

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE