Univerzalni temeljni dohodek da, vendar samo kot helikopterski denar
Tako zagovorniki univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) kot njegovi nasprotniki morate nujno prebrati zadnji komentar Tima Harforda v Financial Timesu. Harford je genialen pisec in kot vedno uravnoteženo gleda na zadevo.
UTD je lahko koristen način zagotavljanja garantiranega dohodka vsakemu posamezniku, vendar je povezan z večjimi stroški, kot so njegovi zagovorniki pripravljeni priznati.
Že pred 10 leti sem pisal, da je UTD smiseln le, če bi z njim zamenjali vse druge socialne transferje — ki jih je pri nas okrog 100 —, ker bi na ta način ostal proračunsko nevtralen. Toda to bi pomenilo, da bi tisti res upravičeni do socialnih transferjev dobili manj kot zdaj. Če bi ga prilagodili osebnim karakteristikam in potrebam, bi dobili podobno kompleksen sistem, kot ga že imamo.
UTD bi tudi nekoliko spremenil spodbude za izobraževanje in delo, vendar najbrž ne bi imel velikih učinkov, saj bi bil atraktiven le za tiste, ki si želijo živeti s samo 500€ na mesec.
HD je v bistvu socialni transfer
Harford tako zaključuje, da bi bil UTD smiseln, če bi večina ljudi delala za zelo nizke plače — minimalne — in v dobi robotov, ki nas bodo zamenjali na delovnih mestih. Bo pa to precej dražja zadeva od današnjega obsega socialne države.
Je pa še ena zadeva glede UTD, na katero Harford ni pomislil. Če namreč razvite države drsijo v sekularno stagnacijo z dolgim obdobjem nizke rasti BDP in plač ter deflacijo zaradi kronično prenizkega agregatnega povpraševanja, potem bi UTD lahko pomagal pri (začasnem) premagovanju te kronične bolezni.
Ekonomisti, danes pa tudi centralne banke že nekaj let razpravljajo o smiselnosti helikopterskega denarja (HD) za spodbuditev agregatnega povpraševanja in izhod iz sekularne stagnacije.
Helikopterski denar je v svoji primarni obliki dejansko socialni transfer države vsem prebivalcem (kot univerzalno znižanje davkov). Ta socialni transfer pa plačuje centralna banka s kupovanjem državnih obveznic, ki jih države izdajajo z namenom financiranja teh transferjev. Ker centralna banka te obveznice takoj uniči, državi nanje ni treba plačevati obresti, niti jih ni treba poplačati ob dospetju — zato je socialni transfer v obliki helikopterskega denarja z računovodskega stališča za državo dejansko zastonj. Njegova posledica je lahko le višja gospodarska rast in inflacija, ampak prav za to se države in centralne banke danes borijo.
Zato je smiselno uvesti UTD kot začasen ukrep pri premagovanju sekularne stagnacije že danes. Njegov strošek bo nič, hkrati pa bo samo dodatek k že obstoječim socialnim transferjem.
Švabska gospodinjska logika
UTD kot helikopterski denar je smiseln tudi kot eksperiment. Po eni strani bomo videli, ali sploh lahko spodbudi gospodarsko rast in inflacijo in ali ta teorija Miltona Friedmana s konca 60. let sploh drži.
Na drugi pa bomo videli, kako UTD dejansko vpliva na spodbude ljudi za izobraževanje in delo ter ali lahko zagotavlja osnovne življenjske potrebe, kot je to predvideval taisti Milton Friedman.
Zanimivo, da sta obe ideji — tako UTD kot helikopterski denar — zrasli v Friedmanovi glavi, kajne? Vprašajte se raje, zakaj.
Ekonomsko je torej smiselno, da se podamo v eksperiment: “začasni UTD = HD“.
Ne vem pa, kako bomo prepričali Schäubleja, da opusti logiko “švabske gospodinje” in nenazadnje tudi prepričali še vse vlade držav EU, da spremenijo Maastrichtsko pogodbo, ki zdaj ECB prepoveduje, da neposredno financira državne proračune.
No, najbrž mora kriza trajati še kakšno desetletje, da bo ideja dozorela tudi v nemških glavah.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v sredo, 27. aprila, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Univerzalni temeljni dohodek, vendar le kot helikopterski denar. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.
