Življenje je fucking loterija

Včer sem šla do založnika podpisovat knjige. Ampak pustmo zdej to s knjigami. Kdaj sem se pač prisiljena družit z ljudmi.

Sam založnik pa njegova bejba sta cool. Ko je začel hodit z njo, sem jo mogla seveda kot nejgova dobra frendica spoznat. Jaz sem sam upala, da mi ne pripelje kakšne afne. Glede na to, da model dobr zgleda in ni glup, pa še knjige piše, ma valjda tud dost oboževalk. In ko sem vidla, da je bejba super okej, je dobila approval, da se lahk zdej družmo. Ker une zafnane pr men ne grejo čez, pa je lahk njegova petkratna jebačica.

In tko včer sedimo, jaz tuhtam posvetila, pijem pivo, kadim ganjo. Sposobna sem napisat 160 strani knjige, ko je treba bit originalen pri posvetilih, pa sam: “Prijetno branje.”

In pazi zdej ti njih dva. Kaj čva pa midva pit? Pizda, prehlajena sva, vina ne smeva. What the fucking fuck? Kaj ma zdej to s čemerkol veze? In pazi ti njih spet. No, dejva začet z whiskijem, pa pol mal liker. Sam še 100% alkohol si nista zmislila. Ampak vina pa ne, ker sta prehlajena.

Sama paranoja

Pol sta mi prodajala neke fore zakaj, ampak sem jima obrazložila, da so jima težke buče prodali. Pol sem jima rekla, da nej nehata morit in bit k ena bivša od mojga brata, k je čist ven padala zarad teflonske ponve. Po njeno bi mogli takrat vse vilice pa nože iz kuhne nest. Ker tko dobiš raka.

Te fore me vedno spomnijo na enga frenda, k sem ga že večkrat omenla. Od zjutri do zjutri na kokainu, ampak TV-ja pa nima — ker seva. Genij, majke mu.

Ne verjet vsega, kar slišiš, kamoli prebereš. Na FB isto vidim skoz naivneže. Vsak kurac se neki spomni napisat na Publishwall in pol eni to delijo kot sveto resnico dalje. Un kr en na kavču, k nima pojma, pa mu je sedlo mal begunce skurcat.

Pa ta Nova24TV in take. Kaj je to za ena zajebancija. Pizda, še Brio mi je zamaknilo za en kanal navzgor, ker so se oni spomnili met svoj TV. Ampak folk šera take linke in si hočeš-nočeš prisiljen gledat naslove teh člankov. Da te prime srat s prve. Sama paranoja, drugač pa smo mi najbolj pametni.

Teta s koso ma čuden smisel za humor

Ampak folk kupi danes vse. Chemtrailse, likvidirane Diane, pasoše pod newyorškim WTC-jem. V teh časih lahk vsak pametuje svojo resnico, kupijo pa kot tipične ovce čist vse. En model nekje na obisku mi je en dan nabijal, da majo vsi TV-ji kamere vgrajene, pa da nas majo vse na oku. Uf, sem pomislila, ker je to reality, če gledajo mene doma. Ampak model temu resno verjame.

Pa boge mame novorojenčkov, k skoz berejo, s čim jih je treba futrat. Eni tko, drugi tko, na koncu se jim že meša. Pa dej, delaj po feelingu. Glej Keitha Richardsa. Jebe se njemu za teflon. Pa vzem mu vino, ko bo prehlajen, če maš jajca. Jebal se je njegovi mami, a je paradajz al mleko. Pa si je človek lahk desekrat kri zamenjal, sam zakaj mu pol ne poči žilca v buči al pa odpove srce? Še par let nazaj je čist nakokiran padal z nekih palm.

Ker je to vse to fucking loterija. In ni nekih jakih pravil. Ker kaj pa uni, k so prvič probali neko drogo, pa kr takoj overdose. Zakaj pa eni lahk cel life vse, pa pol itak na konc crknejo? Sam kdo jim je dal pravico, da so si privoščili tok več k drugi, pa še dihat zraven?

Loterija. Una kretenska teta s koso ma en čuden smisel za humor.

Okno me kliče

Ta moj frend, založnik, ma bipolarno motnjo. Če bi ga postavil zraven mene, bi človk rekel, da je on pojem normalnosti. Ker če se mene vpraša, se je on sam pustil v vse to prepričat. Ma pač slabše in boljše dneve, tko kot mi vsi. Sam ljudje so tok skvadratkani v svojih glavah, da tega ne dojamejo. 20 minut vzad, rečem jaz takim. Takoj ko nisi neki po kao družbenih normah, že s tabo neki ne štima. Ni res, jaz sem 20 minut pred vami.

In ker se je pustil prepričat v vse to, bo mel zdej do konca življenja opravka s psihiatrijo. Tablete, pa še močnejše tablete, pa bog ne dej, da kje kakšen halo zakuha, takoj so uni ta beli z lučkami zraven. Ker en tam je neki določil in zdej tko je. Ja, pa ni.

Ko sem ljudem razlagala, da me kliče okno, so mislili, da sem nora. V prejšnjem fletu me je pa balkon klical. Ampak kako razložit ljudem, da si normalen, sam da ne štekajo odnosa z oknom? Hotla sem si dat že rešetke na okno.

Fuck, samo sebe bi dala v zapor. Pa sej sem že dolg zaprta. In sam upam, da mi ponoč glava ne spusti kak čuden trik, ker pol lahk res poletim dol. Sam to so posla med mano pa okni. To nima kej psihiatrije zanimat. Še manj, da mi dajo kakšne štemplje. Ker jaz se jim nikol ne bom pustila prepričat.

Ali kot mi je pisala včer ena bralka: “Kakšna Mladinska knjiga, Manični poet je da shit!”