Kruta resnica o preveč prijaznih fantih

“Zmešalo se mi bo. Zaradi vas bejb sem v zadnjih dveh letih zapravil celo goro denarja, pa še vedno nimam nobene resne. Kaj hočete?”

Tako se je po vljudnostnih frazah začel telefonski pogovor v ponedeljek zvečer, ko sem imela sam čez dan tisoč in eno težavo, povezano s poslom.

Bil je moj najboljši prijatelj. Nekaj hudega se mu je moralo zgoditi, sem si mislila. Bila sem hvaležna svoji intuiciji, da sem ga vsaj nekaj minut pustila govorit, preden sem ga nameravala na hitro odsloviti. Ulegla sem se in ga dala na zvočnik. Tole bo trajalo vsaj dvajset minut, sem si mislila.

“Bila je luštna, pametna, malo zmešana, tako kot jaz,” mi je razlagal. S pridevnikom “zmešana” je ciljal na to, da se rada zabava in popiva in občasno zadeva.

Ne vsega takoj na pladnju

“Spoznala sva se po zaslugi skupnega prijatelja. Bili smo v enem baru, res zabavna punca. Naslednji vikend smo bili spet skupaj in po prvi pijači sem hotel oditi, ker sem imel naslednji dan opravke in nisem hotel biti preveč utrujen. Rekla mi je, da lahko prespim pri njej. Nisva seksala, sva pa počela vse drugo. Potem sem ji parkrat pisal, pa nikoli ni imela časa. Zdaj sem ji napisal, da se bom postaral, če bom čakal, kdaj bo imela čas. Pizda, zdaj mi pa sploh ne odpiše.”

Bolj ko mu govorim, da ne more biti do vsake tako prijazen kot recimo do mene, ki me pozna že deset let in sva prijatelja, manj me razume. Tak občutek imam. Z Matjažem se vsaka takoj sprosti. Takoj ko začuti, da bi ji lahko bilo zaradi nečesa neprijetno, pa ta občutek ustavi. “Si žejna?” — “Si lačna?” — “Te moti glasba? Jo zamenjam?” — “Zaprem okno?”

To so pri njem zelo pogosti stavki. Že tisočkrat sem mu povedala, da mora pri takšnih stvareh gledati najprej nase, da ne sme vsega ponuditi na pladnju. Še posebej pa ne punci, ki jo šele spoznava. Da v vsaki želji in muhi ugodi meni, to je pač druga zgodba.

Frend cona

To o fantih, ki so preveč prijazni in jih imajo punce samo v frend coni, je zelo kruta resnica. Sama sicer mislim, da vseeno obstajajo punce, ki so jim všeč tudi taki fantje. Problem je samo to, da jim te punce niso všeč. Njim so všeč punce, ki v fantih ne vidijo nekoga za v frend cono. Tem puncam so všeč nedostopni in zaprti. Tisti, s katerimi se ne morejo takoj sprostiti. Tudi sama sem taka, čeprav si včasih tega ne želim.

Zato imam okoli sebe tudi veliko prijateljev, ki so in bojo ostali v frend coni. Privlačim jih kot sladkor ose. Z njimi hodim na morje, v gore, na večerje, v kino in na modne revije. Spim pa s tistimi drugimi. Tudi sama sem, skratka, ena izmed teh, zaradi katerih se Matjaž jezi.

Čeprav skoraj nikoli ne prestopim meje in prijatelje strogo ločujem od flirt fantov. Zavoham jih od daleč. Da so samo prijatelji, pa jim namignem s tem, da jim povem, da sem v nekoga zagledana, čeprav morda sploh nisem.

Bolj ko Matjažu razlagam, da puncam sicer paše pozornost, ampak ne takoj in samo do neke mere, manj me razume.

No, saj še same sebe težko razumemo.

Zadržanost in nedostopnost

Brez veze se mi ga zdi preveč prepričevat, da se mora spremenit. Tak pač je in takšnega ga imamo radi. Morda bo enkrat spremenil okus za punce — ali pa se mu z eno končno poklopilo.

Ne vem zakaj, ampak fantje ne razumejo, da tako kot oni tudi me punce ne maramo, da je vse skupaj prelahko. Morda si pa vseeno nismo tako različni, kot se nam zdi? Potrebna je prava mera zadržanosti in nedostopnosti, vsaj na začetku. Če nam nekdo takoj izlije srce, imamo občutek, da nismo nič posebnega. Pa ne, da si želimo grdega odnosa. Ampak punce, ki jo vidiš šele drugič, pa res ni treba cel večer spraševat, če bo še kaj pila. Ena pijača je dovolj. Ostalo naj si plača sama. Razvajaj jo potem, ko bosta par. Takrat pa fantje običajno kar pozabite na to, ne?