Kako kupujemo gandžo

Zadnjič enkrat sem bla pr enmu dilerju gandže. Vzamem pack in on men začne: “Dej si v spodnje gate.”

”Kaj v spodnje gate? Dej si ti mal manjše jointe začni zvijat.”

“Ne, resno, neki dni nazaj sem mel preiskavo.”

“Niti pod razno. Če naletim na ta plave, bomo vsaj eno rekli, to je vse material.”

V resnici sam upaš, da ne naletiš na ta plave, ker tazga materiala ne rabi noben. Sej če bi znala bit tih, bi blo vse okej. V smislu, da se vžge ena čudna odvetniška žilca v meni in pol se z mano ne da pridet do konca.

Jebat ga, obožujem besedne dvoboje. Ko so mene in frendico, ko sva ble stare 18 let, odpeljali zarad neke neumnosti na policijsko postajo, sem tam take prijavljala, da je policaj sam še zasikal: “Pa kaj ti misliš, da v filmu igraš?”

Pa en pokojni frend je vsem razlagal, kako hitr sva iz ene druge policijske postaje prišla: da sem bla tko naporna in kr nisem nehala, da so naju sam še ven nagonili.

Wishful thinking

No, to so ble najstniške neumnosti. Takrat si vedel, da boš čez pol ure vzun. Da bom pa zdej pri skor 40 — jebeš me, da letos pa res ne preživim, kolk jih vse pobira teta s koso — tlačila fucking gandžo v gate? Ne, to ne bo šlo čez…

In itak jih nisem srečala in itak dvomim, da bom tja še kdaj uletela nabavljat.

Ker kako sploh kupujemo gandžo? To ne gre v Mercatorju na piko. Joj, ko bi vsaj. Da bi v Mercatorju gandžo dilali, nabavim vse možne kurčeve kartice in kupone in nikol rečem več nič čez to sranje. Sam v našmu Mercatorju še rizel nimajo, tko da je to sam wishful thinking. Tko kot legalizacija pri nas, sam ne bom spet o temu.

Sam res, kako kupujemo gandžo?

Lokalni zeliščarji

Kamorkoli se preselim — ponavad je to nekak na dve leti —, se moram najprej pozanimat, kje je kakšen zeliščar v bližini. Kot gospa v zrelih letih nisem več za skakancije okol, hočem vse na dohvat ruke.

Ko sem šla milijon let nazaj s sestrično in frendom mal na počitnice v Berlin, sem se prvi dan pozanimala, kje lahk kupujem gandžo. In sem vsako dopoldan dvignila rit, šla na podzemno, se odpeljala v nek ogromen pografitan park in kupovala skunk od hipsterskih črncev. Una dva sta me sam gledala in se čudila, da se mi da. Men je bolj čudno to, da me dans do Astre ne spraviš, kamoli v Berlin pa na podzemno.

Še to mi je uspelo, da sem čist zapušena čakala tam enem trgu ostalo kompanijo, ko je glih uletel MTV s tistim njihovim kvadratnim mikrofonom, v naslednjem moment pa že vidiš mene, kako veselo žlobudram v kamero: “Hello, my name is Tereza, I’m from Slovenija. I’d like to see Red Hot Chili Peppers.” Sem spet v filmu al kaj? Čeprov smo mel problem, ker so mi sami vsilili listek, ker komad nej zberem, gor pa same Britney Spears. Ja, pa kaj še. Pol sem se izvadila z Red Hoti, ker so bli edini bolj moj stil tam gor napisani.

Ampak pustmo Berlin, pejmo mi spet na sončno stran nečesa.

In se pozanimaš, kje bi lahko najbljižje tvoji riti nabavljal. Ker če bi blo po moje, bi kr naš poštar dilal in mi vsako jutro v kaslcu puščal. Tko pa moram vedno koga poklicat, v stilu: “Koga poznaš kle? Povej mu, da sem jaz top!” in podobne neumnosti.

Domač pršut

Ker se je treba skrivat, kokr da bi bla debata o ne vem čemu. In pol dobiš veze in morš pošiljat take SMS-e: “Čez kok pršutov se dobiva? A je domač pršut? Si že pristavu kavo? 5 kav bom spila.” Pol že vse zamutiš, pa je na konc: “Ej, ti, pršut, ni za kakav.”

Fuck, pa kam smo mi prišli? Tako skrivanje, k da mislimo parlament v luft fuknit.

Lani marca sem bla spet v neki depri in mi je frend rekel, če grem z njim v Kranjsko za kak dan. Okej, piči, jaz odločena, da bom furala rehab in vzamem s sabo sam za joint. In uletiva direkt tja pod hribe v res top shit plac bajto. In valda, kaj lepšga, kot da boš takoj skadil un joint na svežem zraku.

Mal sem pa pozabila, da bo kmal večer, da gre frend na fitnes, da boš na top shit placu v miru sam, ampak za joint pa ne boš mel. Pa da si v Kranjski gori. In da ko gre frend na fitnes, ni šoferja, ni nč. Sam ti pa kurčevi hribi. In se je vžgala una ta najbolj tečna Tereza. In čist zamorit modela, da jaz pač hočem gandžo. In on revež klicarit modele na fitnes, pa ne vem kaj še vse. Pol napišem na FB, da nujno gandža. Razen kretenskih odgovorov: “Kaj si pa nisi več s sabo nesla, la-la-la…” nisem dosegla nč.

Hašišar z Jesenic

Pol dobim dve cifre. Kličem prvega, un men nazaj, da ma olje. Nč olje, joint.

Pol kličem uno drugo cifro, pa začnem nabijat v telefon kr enmu, k da bi bla prfuknjena: “Jaz sem cool, veš. Pejd me googlat.” Sem sam še klik slišala na drugi strani.

Pol mi je začela pa kuzla že ornk v rit skakat, ker ura je bla cajt za kurčev fitnes. In se jaz spomnim, da je en moj bralc hašišar iz Jesenic. Pa da so Jesenice nekje bliz, se mi je zdelo. Hitr nekak njega dobim, da je stvar total resna in da se mudi, in mi model res da eno cifro. Pokličem, ta model pa odgovori: “Za frende od tega pa tega noben problem. Sam sem še na cesti nekje, prid čez uro tja pa tja.”

Nalažem jaz frenda fitnesača, da un kr en že čaka in da vozi miško po gandžo nekam v vukojebino. In pičiva v temi in sneženju kr nekam. Celo pot mi je nabijal, da bo zamudil fitnes. Sem se kr vprašala, kdo od naju je bolj navlečen česa. In čakava tam nekje, čakava kr enga, un pa men skoz: “Vprašanje, če ta sploh pride. Poznam jaz ta vaša posla.”

Dej mir, pizda, k jebeš me, da fitnesa v življenju ne boš več videl, če ne nehaš težit.

Ko bo rehab

In se kr naenkrat pripelje en opasen Audi. In stopi en model ven in se začne opravičevat zarad zamude. Jaz pa takoj kazat na frenda: “On je kriv! Njemu se mudi na fitnes!” In mi da res dobro gandžo in začnem jaz keš vlečt ven, on pa čist na easy nazaj: “Nč denarja. Za frendico do unga pa unga je zastonj.”

Pff, lepa. Pa sam knjigo je blo treba napisat za dosežt tak respect.

In pičiva midva nazaj in mi je frend vesel evforičen nabijal: “Wow. Ker model. Pizda, prov nest bi mu kej mogla drugič.” Ma, ti si prfuknjen. Nej mu grem po kavo, pa grem spet čakat tja nekam v vukojebino kr enga? Sej sploh ne vem, kdo je bil.

V glavnem, on je končno doživel fitnes, jaz sem pa zastonj kadila gandžo tri dni. In ko sem pol kasnej enmu drugmu frendu rekla, če me pelje na morje, je takoj ven padel: “Ja, pa kaj še. Pa da zmanjka gandže, pa se teb zmeša.”

Ne bo, ne bo. Takrat bo rehab.