Prvi vtis: Upam, da se ne vidiva nikoli več

22.4.2016 / 06:08 3 komentarji
Če ste v srednji šoli za vajo natikali kondome na banane, natrenirajte še stisk roke. To se vam bo bogato obrestovalo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Že Andrej Šifrer je v Uspavanki za Evo pel svoji mali hčerkici: “Boj se ljudi, ki ne gledajo v oči in ne znajo stisnit dlan.” Se strinjam. Interakcija s soljudmi in protokol novih srečanj je nekaj, česar bi se morali naučiti že kot otroci. Ampak veliko odraslih se zdi pri tem precej nesposobnih.

Ko nekoga srečaš prvič, z vsem svojim bitjem vpliva na tvoje zavedne in nezavedne zaznave. Kako diši — telesni vonj in (če gremo še globlje) feromoni —, kako se obnaša, kako in kaj govori. In saj veste, vsi poznamo reklo “obleka naredi človeka”.

Velikokrat sem presenečena, kako malo se nekateri ljudje potrudijo, da bi vsaj delovali toplo in pristno, če že v resnici niso taki. Še posebej na funkcijah, kjer imajo vsak dan opraviti z ljudmi. Z ljudmi, ki jim morajo biti vsaj malo všeč.

Menedžerji so kot mrtve ribe

Ne boste verjeli, ampak če povzamem svoje izkušnje s srečevanjem novih ljudi, je bilo največ tistih, ki so naredili najslabši vtis, na menedžerskih pozicijah. Človek se predstavi, ampak že v naslednjem hipu, ko si na vrsti ti, da se predstaviš, pogleda stran. Ali pa ves čas gleda nekam v tla. Le kako naj se odločimo, ali bomo sodelovali, če pa me niti ne pogledajo?

Ali pa tisti, ki ti stisnejo roko — no, bolje rečeno: položijo svojo dlan v tvojo kot mrtvo ribo. Spolzko in mlahavo. Kako boš zaupal takemu osebku?! V mojem primeru je bil to nepremičninski agent, ki mi je poskušal oddati stanovanje. Niti dveh stavkov nisva spregovorila, pa sem že vedela, da ni človek, ki mu je kaj mar za dobrobit najemnikov, ampak ga zanima samo to, da bo najemnina vsak mesec na njegovem računu.

V srednji šoli sem imela inštruktorja za matematiko. Bil je super pedagog. Ampak kaj, ko ga nisem mogla gledat. Vedno je imel polno belih pack med zobmi. Verjetno je rad jedel močnate jedi. To me je tako odvrnilo, da sem ga morala zamenjati.

Velikokrat sem bila v stiku z raznimi “poslovnimi ženskami”, ki se niso znale obleči priložnosti primerno. Najhujši dokaz zanemarjenosti — pa če je še tako naparfumirana — so zame premajhni sandali, iz katerih kuka palec s spraskanim lakom na nohtu.

Ali pa oblačila, ki so za eno številko premajhna. Zakaj tem ženskam nihče ne pove, da ni seksi, če hočeš delovati vitko in se zato zbašeš v S namesto v M? Kolobarji okrog trebuha, ki se naberejo zaradi pretesnih hlačnih nogavic ali pajkic, pa bluze, iz katerih se vehementno bohotijo prsi, kot da bo modrc vsak čas eksplodiral in ti bodo gumbi odleteli v obraz… Da ne govorim o pajkicah, skozi katere sekajo kupčki celulita.

Vse lepo in prav, ampak mogoče bi bilo bolje, če bi oblekle nekaj, kar sega do kolen. Veliko bolj seksi je, če se odeneš v barve, ki poudarijo tvoje oči, pa čeprav si obilnejše postave.

Makeup

Potem je tu še makeup. Če ga je preveč, je grozno. Če ga je bilo zjutraj preveč, pa se je čez dan razmazal, je še bolj grozno.

Nikoli ne zaupam ženskam, ki nosijo pretemen puder ali pa so sredi zime obsedene s solarijem.

Še ena stvar, ki odbija: ustnice s pogrizeno šminko ali zobje z odtisom šminke! Raje nič, prosim. Kar zadeva ustnice, je precej ogabna tudi posušena slina, ki se nekaterim nabira v kotičkih. Na primer prodajalcu v lokalni trgovini s hrano. Vse me mine, če me on postreže.

Floskule in kemija

Prva srečanja so vedno polna raznih floskul. Tudi zaključni pozdrav “lepo te je bilo spoznat” ponavadi zdrdramo z novim znancem sočasno, kar je po svoje zelo smešno.

Ampak tisto, kar pri tem res šteje, je neverbalna govorica. Kolikokrat sem že doživela, da se je nekdo na vsa usta smejal, oči pa so bile mrtvo hladne. Kadar mi tak človek zrecitira, da lepo me je bilo spoznati, se sploh ne trudim vrniti komplimenta, ampak rečem samo “lepo se imej” — (in upam, da se ne vidiva več). 

Z nekaterimi pa se vzpostavi instantna kemija. To so ljudje, ki jih ob slovesu spontano objameš že po prvem srečanju, četudi je bilo bežno. Ampak nekaj v zraku je bilo prav, nekaj se je pokonektalo. Veš, da se boste še videli in to ne po naključju.

Najbolj neprijetno je biti z ljudmi, ki ne poslušajo. Ki tako kot slabi igralci samo čakajo, da bodo na vrsti za svoj del dialoga. In ko končajo, ne čakajo na tvoje mnenje, ne zanima jih, vsaj ne zares. Ti si samo platforma, na kateri potrjujejo svoj prav. Takšni ljudje ne morejo funkcionirati v nobenem timskem delu.

No, vsekakor sem vesela, da kljub mnogim čudnim izkušnjam dnevno spoznavam tudi ljudi z magično energijo, pristnim nasmehom in sposobnostjo empatije.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE