Vudu ekonomika

21.4.2016 / 06:08 Komentiraj
Vulgarna desničarska ideologija pravi, da nižanje davkov vedno poveča ekonomsko rast. To je empirično dokazana neumnost.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Cilj davčnih sprememb, ki jih načrtuje Ministrstvo za finance, je razbremenitev z uvedbo novih in zamikom najvišjih davčnih razredov ter z manjšo obremenitvijo božičnice. Ni še jasno, kateri izmed treh predlogov sprememb dohodninskih razredov — ali kateri novi — bo na koncu obveljal, toda skupni učinek razbremenitev bi moral znašati med 60 in 90 milijonov evrov.

Po drugi strani pa hoče vlada ta izpad fiskalnih prihodkov nadomestiti z dvigom stopnje obdavčitve dobička podjetij s 17% na 20%. Predvidene davčne spremembe so fiskalno nevtralne. Kar je zelo smiselno glede na upad slovenske gospodarske rasti za tretjino in glede na negotove obete na izvoznih trgih. Tokrat je MF — enkrat za spremembo — pripravilo povsem pametne predloge. Toda prav ta fiskalna nevtralnost pri zniževanju davkov nekatere zelo moti. Vendar nimajo prav. Še več, s tem kažejo svojo ekonomsko nepismenost ali vulgarnost ideoloških prepričanj.

Zakaj uvedba kapice ne bi bila primerna

Za tiste, ki niste spremljali evolucije dogodkov, ki so privedli do predlogov davčnih sprememb, naj ponovim, da se je sedanja vladna koalicija v koalicijski pogodbi zavezala, da bo preučila predlog delne socialne kapice z namenom razbremenitve stroškov dela. Delna socialna kapica v konkretnem primeru pomeni, da bo vlada preučila samo omejitev plačila drugih prispevkov za socialno varstvo — predvsem za pokojninsko zavarovanje —, izpustila pa omejitev socialnih prispevkov za zdravstveno zavarovanje.

No, po letu in pol “preučevanja” so na MF ugotovili, da uvedba socialne kapice ne bi bila primerna. Razloga sta dva.

Prvič: iz študije učinkov uvedbe socialne kapice, ki jo je tedanja vlada že leta 2010 naročila pri Inštitutu za ekonomska raziskovanja (IER), izhaja, da bi glede na predviden izpad prihodkov bila bolj smiselna omejitev davčne osnove na 47.000€ letno in ne denimo na 36.915€. Pri drugi vsoti bi izpad fiskalnih prihodkov znašal 132 milijonov evrov, gospodarstvo pa bi bilo razbremenjeno za 109 milijonov. Pri meji 47.000€ — in ob popravkih davčne zakonodaje, recimo razširitvi osnove za prispevke, uvedbi četrtega razreda dohodnine s stopnjo 45%, povišanju stopnje pri cedularni dohodnini na 25% — bi fiskalni izpad znašal samo 47 milijonov evrov, gospodarstvo pa bi razbremenili za 67 milijonov evrov.

Toda drugič: problem višje meje je v tem, da bi zajela samo dva do tri tisoč najbolje plačanih posameznikov, predvsem menedžerjev, in s tem zgrešila cilj razbremenitve podjetij in zaposlenih z visoko izobrazbo. S tega vidika bi bila bolj smiselna nižja meja okrog 36.000 evrov za zaposlene, ki prejemajo 3.000€ bruto plače, čeprav bo tukaj fiskalni izpad večji. Vendar pa bi po mnenju MF to privedlo do prevelikega izpada fiskalnih prihodkov, ki bi ga bilo težko nadomestiti z drugimi viri.

Sprememba dohodninskih lestvic in davek na dobiček

Na tej osnovi se je vlada torej odpovedala socialni kapici in raje predlagala spremembe dohodninskih lestvic, s katerimi lažje zasleduje cilj razbremenitve plač strokovnjakov z visoko izobrazbo, ne zgolj menedžerjev. Razbremenitev plač za 60 do 90 milijonov evrov je neradikalen, vendar smiseln in hvalevreden ukrep.

Prav tako je smiselno, da vlada ta izpad davčnih prihodkov nadomesti z dvigom stopnje davka na dobiček podjetij s 17% na 20%. To sem pred letom in pol tudi sam predlagal na konferenci Združenja Manager. Dobiček podjetij je namreč računovodska kategorija: podjetje ga prikaže, kolikor ga želi oziroma “mora” prikazati (zaradi delničarjev). Podjetja poznajo ogromno trikov, kam v bilancah skriti dobičke, če je treba. Poleg tega podjetja izkoriščajo številne davčne olajšave, denimo za investicije, s katerimi si znižujejo efektivno davčno stopnjo. S tega vidika je povsem irelevantno, ali davčna stopnja znaša 17% ali 20%.

Efektivna stopnja davka na dobiček v zadnjih letih v Sloveniji dobrih 12%. Obdavčitev dobička je torej resnično nizka. Nobenega šoka ne bo, če se bo davčna stopnja na “računovodski rezidual” (dobiček) nekoliko dvignila.

Nekateri sicer bijejo plat zvona. UMAR je ocenil, da se bo zaradi dviga stopnje davka na dobiček na 20% zmanjšala gospodarska rast. Z vsem spoštovanjem, toda kako je Umar prišel do te ocene? Kateri mehanizem tukaj deluje? Bodo podjetja zaradi višje davčne stopnje na dobiček manj investirala? Heh, investicije v Sloveniji v zadnjih 20 letih niso negativno povezane z davčno stopnjo na dobiček. Nasprotno, povezava je celo pozitivna — ob višji davčni stopnji so podjetja več investirala kot ob nižjih stopnjah. Toda to je bolj “spurios”, navidezna korelacija. Kot kažejo izkušnje drugih držav (glej Ti nesrečni davki in Ali znižanje davkov res povečuje gospodarsko rast? ter tam citirane študije), višina davčnih stopenj, varčevanje in investicije med seboj niso povezane. Podjetja investirajo zaradi poslovnih priložnosti, ne pa zato, ker bi bila davčna stopnja višja ali nižja za eno ali nekaj odstotnih točk. Zakaj podjetja investirajo v Nemčiji pri 35-% obdavčitvi dobičkov? Zakaj niso pridrvela investirat v Slovenijo ob zgolj 17-% obdavčitvi?

Neumnosti

Oglasila se je tudi GZS, kjer so po pisanju Financ “bolj ostri in o predlogu menijo, da ne izraža nujne potrebe po reformah kot tudi ne nujnega, bolj gospodarnega ravnanja z javnimi financami”. Pri GZS gre seveda za stalno puhlico, da mora država bolj gospodarno ravnati z javnimi financami, ker mislijo, da mora znižati izdatke, da bi lahko znižala davke. Komentar Financ gre v isto smer in še izostri poanto:

“Bolj jasno povedano, država s predlogi kot celoto ne daje nobenih spodbud gospodarstvu. Glavna težava ni dvig davka na dobiček, ampak državna poraba in stanje javnih financ. To pa posledično pomeni, da država ne more sestaviti predvidljive davčne politike. Vsaka rešitev je lahko samo začasna, vse dokler tudi na strani državne porabe ne bodo narejene korenite spremembe, ki bodo omogočale večjo prilagodljivost proračunske porabe razmeram v gospodarstvu.”

Komentar Financ je seveda podobna neumnost, kot jo je izrekla GZS. Oboje dokazuje, da avtorji nimajo pojma o osnovah makroekonomije in da bi nujno morali vzeti v roke kak učbenik za študente 2. letnika ekonomije. “Večja prilagodljivost proračunske porabe razmeram v gospodarstvu” namreč pomeni procikličnost vladne fiskalne politike. Ko gre gospodarstvu v recesiji slabo, bi po tej logiki morala temu slediti tudi vlada z znižanjem javnih izdatkov, s čimer pa bi recesijo še poglobila, saj bi se zaradi izpada javnih izdatkov še bolj zmanjšal BDP.

Toda vladne fiskalne politike so bile “izumljene” prav z namenom, da so kontraciklične — da torej v času slabih razmer v gospodarstvu nadomestijo izpad zasebne potrošnje ter investicij in izvoza in tako začasno zmanjšajo globino krize. Del tega opravijo tako imenovani avtomatski stabilizatorji — povečana nadomestila za brezposelnost in socialni transferji, avtomatično zmanjšanje davkov na dobiček, trošarin in dohodnine —, drugi del pa je diskrecijske narave, saj vlada z načrtnim povečanjem javnih investicij lahko nadomesti izpad zasebnih. Toda to so tako osnovne makroekonomske zadeve, da mi je o tem kar nerodno pisati. Sram me je pomisliti, da so avtorji zgornjih izjav popolni ekonomski analfabeti. Sicer tovrstnih izjav najbrž ne bi zapisali, mar ne?

15 sekund za razmislek

No, obstaja pa še ena razlaga za take izjave, ki sega onkraj ekonomske nepismenosti. Gre za ideologijo — vulgarno desničarsko ideologijo, ki pravi, da so nizki davki edini zveličavni cilj in da v vsaki situaciji znižanje davkov poveča gospodarsko rast. Oboje je seveda empirično dokazana neumnost, ki temelji na tako imenovani vudu ekonomiki. Toda vulgarneži se pač nikoli niso menili za dejstva, ker zasledujejo ideološke cilje.

Če bi se namreč zmenili za dejstva, bi jih moral strezniti Šušteršičev eksperiment iz leta 2012, ko je naredil natanko to, ob čemer UMAR, GZS in Finance orgazmirajo: na eni strani je znižal javne izdatke (zloglasni ZUJF), na drugi pa ohranil zniževanje davčne stopnje na dobiček proti 17% (šele vlada Bratuškove je to zniževanje stopnje davka na dobiček v 2013 zaustavila).

Uvedel je tudi olajšavo za naložbe pri obračunu davka na dobiček. Janševa vlada je leta 2012 to zniževanje obdavčitve dobičkov podjetij razglasila kot pomemben ukrep za razbremenitev gospodarstva, ki naj bi prinesel nove investicije in nova delovna mesta.

Kaj se je v resnici zgodilo? Hja, zgodilo se je to, kar bi fantje lahko vnaprej predvideli, če bi si vzeli 15 sekund časa in pogledali podatke. Z ozirom na upadajočo porabo gospodinjstev, kot kamen padajoče investicije, šibek izvoz in stagnirajočo javno porabo je varčevanje (zmanjšanje javne porabe) slovensko gospodarstvo pahnilo v novo recesijo za dve leti, znižanje davkov pa ni dvignilo investicij, ki so še naprej upadale — le fiskalni prihodki iz naslova dobička podjetij so se zmanjšali za 300 milijonov evrov.

V živo iz Kansasa

Navdušenci nad vudu ekonomiko oziroma ideološki vulgarneži si lahko rezultate politik “zniževanja davkov” pogledajo na primeru ZDA v času Ronalda Reagana, ki je z drastičnim znižanjem davkov bogatim pridelal rekordni deficit v zgodovini ZDA, ki ga je pozneje moral sanirati Bill Clinton. Podoben eksperiment lahko danes v živo spremljamo v Kansasu, kjer republikanski guverner Brownback sledi vudu ekonomiki zniževanja davkov, da bi privabil podjetja in ustvaril nova delovna mesta — vendar je s tem v resnici povzročil upadanje gospodarske aktivnosti in stagnacijo zaposlenosti (glede na povprečje celotnih ZDA), ki se je nato prevesila v upadanje.


Disclaimer: Avtor ni sodeloval z Ministrstvom za finance v zvezi predloga teh davčnih sprememb seveda nisem sodeloval, niti se nisem o njih z nikomer iz MF pogovarjal.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v sredo, 20. aprila, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Davčne spremembe vs. vulgarna ideologija. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE