Davčna kemoterapija in stranski učinki shranjevanja računov
Ta teden smo dobili prve davčne srečneže. To so tisti naši sodržavljani, ki jih je FURS izžrebal v nagradni igri Vklopi razum, zahtevaj račun! Nagrade so prav imenitne. Prva znaša 15.000€, druga 10.000€, tretja 5.000€, nekateri pa še tisočaka za dodatek. Sploh ni slabo!
Slovenci smo bili izjemno pridni pri pošiljanju paketkov desetih različnih računov, ki so se nato z našim podatki vred znašli v bobnu za žrebanje. FURS je moral preveriti nekaj manj kot 8 milijonov računov, od teh pa jih kar dobrih 140.000 ni bilo registriranih.
Med temi zatajenimi je FURS gotovo našel dovolj nepobranih davkov, da bo v miru izplačal celoten nagradni fond (skupaj stroški igre 260.000€).
Ne bodite žalostni. Možnosti za nagrado imate tudi v naslednjih mesecih. Samo poslati morate račune. Če jih shranjujete doma, niste v igri.
Nagrada s piškotkom
Vse lepo in prav. Kulturo naroda oz. njegovo pripravljenost za spreminjanje slabih navad je treba — če ne gre drugače — nagrajevati. Približno tako kot nagrajujemo kužke, ko jih učimo, kako se obnašati v skladu s pasjim bontonom in našimi pričakovanji. Za vsako prinešeno žogico mu podarimo piškotek.
Ampak da se razumemo. Pri tej nagradni igri me z vidika slovenstva ne moti prav nič — razen nagradne igre same.
Utajevanje davkov je resda svetovni šport — kar se je potrdilo tudi z zadnjimi razkritji panamskih papirjev. Je pa to bil zelo značilen balkanski šport. Ko smo se razhajali z našo nekdanjo državo, smo s prezirom zavračali vse, kar je dišalo po Balkanu. Razen glasbe in kulinarike — in utajevanja davkov.
Zdaj, 25 let pozneje, smo dojeli, da se bo treba odreči tudi tej razvadi. Zatekli smo se k nagradni igri. V okvirih naše mentalitete očitno drugače ne gre. Z grenkim priokusom, kot bi v sebi nosili metastaze rakavega obolenja, smo se z nagradno igro prepustili kemoterapiji.
Sodeč po poročilih o nagradni igri zdravljenje deluje. Davčno zdravje se nam vrača. Prima. In koristno za vse nas.
Papirna deponija
Kako pa se te spremembe poznajo pri meni osebno? Hudičevo se poznajo in to je zelo moteče. V moji denarnici namreč.
Še nikoli se mi ni v denarnici valjalo toliko starih računov kot od 2. januarja letos. Cel kup listkov, ki bi jih bilo treba sproti pometati stran, ostaja zmečkanih, stisnjenih, zadrgnjenih popolnoma po nepotrebnem v denarnici.
Saj veste, ženske običajno uporabljamo večje denarnice, takšne z več predali. Eden je za drobiž, eden za bankovce, pa predalček za kupončke s popusti, pa predalček z listki za čistilnico, čevljarja in podobno, kar je treba še prevzeti. Na robu pa lepo zložimo kreditne kartice in druge kartice lojalnosti.
Toda nekdanjega reda v denarnici je z novo davčno filozofijo konec. Da me inšpektorji ob izhodu iz trgovine ne bi oglobili s 40€ kazni, ker nisem shranila računa, jih zdaj tlačim v denarnico, kamorkoli se že da. Še posebej panično to delam v supermarketih, ko stoji za mano deset nestrpnih strank. Tam preprosto nimam časa, da račun zložim in ga spodobno spravim v ustrezni predalček. Zato ga na hitro zataknem v prvo luknjo in računam, da mi ob morebitnem inšpektorjevem preverjanju ne bo nerodno, če bo iz denarnice padel cel kup papirčkov, ki bi si zaslužili organiziran odvoz na papirno deponijo.
Niso vsi računi enaki
Takšen kaos v denarnici lahko ima tudi resnejše posledice. Povsem mogoče je, da v čistilnici ne boste več našli računa za dvig vašega ali celo moževega suknjiča, ker ste ga v navalu čiščenja denarnice pomotoma vrgli stran. Če ste stalna stranka, vam bodo morda verjeli, da ste ga oddali v obdobju med 3. in 7. aprilom in da je bil modre barve z belimi gumbi, in vam ga izdali na zaupanje.
Druga nevarnost je, da vržete stran račun, ki so vam ga v trgovini ožigosali kot garancijsko potrdilo, ker ste pri njih kupili recimo toaster. Obrišite se pod nosom za popravilo izdelka ali celo vračilo kupnine, če se pokvari. Ni računa, ni delujočega toasterja.
Stara vraža
Da shranjevanje starih računov v denarnici ni dobro za finančno stanje, velja že od nekdaj. Star pregovor namreč pravi, da v denarnici shranjeni računi odnašajo denar. To pa je treba z vsemi ukrepi preprečiti.
Zato naj za čisto zasebno ravnanje velja davčni slogan: Vklopi razum, shrani samo koristen račun! Pa ne v denarnici!
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v soboto, 16. aprila, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Stiske moje denarnice. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.